Pregled - svet, 10. 1. (torek)

KIJEV/HARKOV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poročal o stalnih in vse hujših ruskih napadih na ukrajinsko mesto Soledar, le 15 kilometrov stran od mesta Bahmut, ki ga Moskva že več mesecev skuša zavzeti. Obe mesti sta trenutno še pod ukrajinskim nadzorom. V ruskih napadih naj bi sodelovale predvsem sile ruskih plačancev skupine Wagner, kar je pozneje potrdil ustanovitelj skupine Wagner Jevgenij Prigožin. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je obiskala Harkov na vzhodu Ukrajine. Je ena redkih predstavnikov zahodnih držav, ki so se približali frontni črti, in prva članica nemške vlade, ki si je od blizu ogledala to v vojni prizadeto območje. Kijevu je obljubila več humanitarne pomoči in nadaljnje dobave orožja.

BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel so podpisali skupno izjavo, s katero EU in Nato krepita strateško partnerstvo. S tretjo skupno izjavo krepita sodelovanje na področjih kibernetske varnosti, vesolja, odpornosti in podnebnih sprememb.

CIUDAD DE MEXICO - Ameriški predsednik Joe Biden je na vrhu voditeljev Severne Amerike v Ciudad de Mexicu med dvostranskim srečanjem s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem napovedal, da bo marca obiskal Kanado. Biden in Trudeau sta nato imela še tristransko srečanje z mehiškim gostiteljem vrha Andresom Manuelom Lopezom Obradorjem. Govorili naj bi o trgovini, mamilih, migracijah in tudi skupni organizaciji naslednjega svetovnega prvenstva v nogometu. Biden in Obrador sta se sešla v ponedeljek, ko je mehiški predsednik ZDA pozval h končanju prezirljivega odnosa do Latinske Amerike. Biden mu je vrnil, da so ZDA v zadnjih 15 letih porabile več deset milijard dolarjev za pomoč regiji.

WASHINGTON - Odvetniki predsednika ZDA Joeja Bidna so v ponedeljek sporočili, da so v pisarni, ki jo je pred leti uporabljal kot podpredsednik ZDA, odkrili nekaj zaupnih dokumentov, ki so jih poslali Nacionalnim arhivom. Tam za okoli deset dokumentov, ki bi jim jih moral Biden predati ob odhodu s položaja podpredsednika, niso vedeli, ampak so vseeno pravosodno ministrstvo ZDA zaprosili, naj zadevo razišče.

WASHINGTON - Svetovna gospodarska rast se bo letos upočasnila in "nevarno približala" recesiji, je ocenila Svetovna banka. Napoved gospodarske rasti je tako na račun visoke inflacije, naraščajočih obrestnih mer in vojne v Ukrajini oklestila na 1,7 odstotka. Najnovejša napoved Svetovne banke je tako za približno polovica nižja od ocene iz lanskega junija. Prav tako je to ena najšibkejših stopenj v skoraj treh desetletjih, zasenčili sta jo le recesija leta 2020, ki jo je povzročila pandemija covida-19, in svetovna finančna kriza leta 2009, je navedeno v zadnjem poročilu Svetovne banke.

KOEBENHAVN - Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je nova podrazličica koronavirusa XBB.1.5 v porastu tudi v Evropi. Na to kažejo zadnji podatki iz nekaterih držav, je dejal regionalni direktor za Evropo pri WHO Hans Kluge. Ob tem je zagotovil, da si prizadevajo oceniti morebitni vpliv te nove podrazličice omikrona. Kluge je države pozval, naj okrepijo nadzor, med drugim s sekvenciranjem vzorcev, pri čemer ugotavlja, da so mnoge močno zmanjšale svoje zmogljivosti.

BRUSELJ - Lansko poletje je bilo v Evropi najtoplejše doslej, celotno leto pa drugo najtoplejše v zgodovini, kaže poročilo evropske službe za spremljanje podnebja Copernicus. Ob tem so evropski raziskovalci izrazili zaskrbljenost nad tem, da se Evropa segreva najbolj od vseh celin. Lansko leto, ki je postreglo z vrsto naravnih nesreč v obsežnejši in bolj uničujoči obliki, je po višini temperatur od začetka merjenj leta 1979 preseglo le leto 2020.

LONDON - Po večmesečnem čakanju je na knjižne police prišla dolgo pričakovana avtobiografija princa Harryja Spare (Rezerva). Številne knjigarne na Otoku so odprle vrata opolnoči, da bi lahko njihovi kupci čim prej prišli do knjige, ki je požela mnogo zanimanja in sprožila več afer, povezanih s kraljevo družino. Knjiga je že na vrhu najbolj prodajanih knjig spletne trgovine Amazon.

PARIZ - Francoska premierka Elisabeth Borne je predlagala dvig upokojitvene starosti z 62 na 64 let, spremembo pa naj bi uvedli do leta 2030. Predlog je bil sicer pričakovan. Zavzela se je tudi za pospešitev nekaterih drugih sprememb pokojninskega sistema, s katerimi naj bi zagotovili njegovo vzdržnost.

LIMA - V novih spopadih med perujsko vojsko in podporniki odstavljenega predsednika Pedra Castilla je bilo v ponedeljek ubitih najmanj 17 ljudi, je sporočil urad južnoameriškega varuha človekovih pravic in perujske varnostne sile pozval k zadržanosti. Spopadi so izbruhnili, potem ko so protestniki v mestu Juliaca poskušali vdreti na letališče. Vse smrtne žrtve naj bi podlegle strelnim ranam.

BRASILIA - Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je v ponedeljek po srečanju z guvernerji obljubil, da bodo našli in kaznovali vse, ki so organizirali in financirali napad privržencev nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara na vladna poslopja v prestolnici. Bolsonaro je medtem v ponedeljek pristal v bolnišnici na Floridi. Skupno so oblasti aretirale že približno 1500 domnevnih udeležencev izgredov. Več deset tisoč ljudi pa se je udeležilo shodov v podporo demokracije.

DUNAJ - Deželno sodišče na Dunaju je nekdanjega avstrijskega podkanclerja in vodjo svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christiana Stracheja v novem sojenju zaradi pomanjkanja dokazov danes oprostilo obtožb korupcije. Sodišče je s tem revidiralo obsodilno sodbo iz leta 2021, s katero je bil Strache obsojen na 15 mesecev pogojne zaporne kazni.

ATENE - V Grčiji se je po več kot enem letu nadaljevalo sojenje 24 humanitarnim delavcem, ki so obtoženi vohunstva, trgovine z ljudmi, pranja denarja, goljufije in nezakonite rabe radijskih frekvenc. Med obtoženimi je tudi Sarah Mardini, katere zgodba o begu iz Sirije je bila prikazana v filmu Swimmers (Plavalki). Sojenje humanitarcem, ki obtožbe zavračajo in jih označujejo za politično motivirane, je bilo kmalu po začetku novembra 2021 prekinjeno.

PARIZ/BEJRUT - Francoski satirični tednik Charlie Hebdo je objavil nove karikature iranskega vrhovnega verskega in političnega voditelja ajatole Alija Hameneja. "Smeh na svoj račun ni bil nikoli močna plat tiranov," je ob novi izdaji zapisal eden od urednikov, potem ko se je Teheran ostro odzval na objavo karikatur vrhovnega voditelja minulo sredo.

SACRAMENTO - Ameriško zvezno državo Kalifornija pestijo poplave, ki so doslej na zahodnem delu zahtevale 14 življenj. Posebej prizadeto je mesto Montecito v okrožju Santa Barbara, kjer živijo številni zvezdniki. Šerifov urad je za njegovih 10.000 prebivalcev v ponedeljek ukazal evakuacijo. V mestecu Paso Roblez pogrešajo petletnega fanta, ki je bil v avtomobilu z materjo, ko ju je zajel hudournik.

PLYMOUTH - Izstrelitev prve britanske rakete se je končala z neuspehom, saj raketa ni dosegla vesolja. Raketo so v ponedeljek nad Atlantikom izstrelili iz predelanega letala Boeing 747, v vesolje pa bi morala ponesti devet satelitov. Raketa je uspešno prižgala motorje prve stopnje, napaka pa se je pojavila v motorjih druge stopnje. Ker raketa ni dosegla vesolja, je bilo uničenih tudi vseh devet satelitov, saj se niso mogli utiriti v orbito okoli Zemlje.

LOS ANGELES - Izrek kazni nekdanjemu vplivnemu filmskemu producentu Harveyju Weinsteinu po drugi obsodbi za posilstvo in spolni napad v Los Angelesu so v ponedeljek preložili na 23. februar, ker so njegovi odvetniki zahtevali novo sojenje.