Pregled - svet, 15. 12. (četrtek)

BRUSELJ - Voditelji EU so na vrhu v Bruslju Bosni in Hercegovini pričakovano podelili status kandidatke za članstvo v povezavi. Pri tem so podprli sklepe torkovega zasedanja ministrov za evropske zadeve, ki so ob pozivu k podelitvi statusa poudarili, da mora BiH sprejeti ukrepe, opredeljene v priporočilu Evropske komisije. Gre za ukrepe na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij in temeljnih pravic.

BRUSELJ/STRASBOURG - Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v luči enega največjih korupcijskih škandalov v zgodovini parlamenta obljubila obsežen sveženj reform, ki med drugim vključuje okrepitev sistemov za zaščito žvižgačev, prepoved vseh neuradnih prijateljskih skupin in pregled nadzora nad pravili kodeksa ravnanja. Evropski poslanci so izglasovali tudi resolucijo, s katero začasno ukinjajo delo na zakonodajnih besedilih, povezanih s Katarjem, in pozivajo k prepovedi vstopa zastopnikom katarskih interesov v Evropski parlament. Hkrati si prizadevajo za prepoved prejemanja donacij iz tretjih držav na ravni EU.

BRUSELJ - Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je zaradi suma goljufije v škodo evropskih sredstev zahtevalo odvzem poslanske imunitete dvema grškima evroposlankama, Marii Spiraki in Evi Kaili, ki je bila v torek po izbruhu korupcijske afere v Bruslju razrešena z mesta podpredsednice Evropskega parlamenta. Odvzem imunitete sicer ni povezan s preiskavo o korupciji, v katero je vpletena Kaili, temveč gre za ločeno preiskavo goljufije v škodo proračuna EU. Francesco Giorgi, partner razrešene podpredsednice, je medtem preiskovalcem priznal, da je bil član organizacije, ki sta jo Maroko in Katar uporabljala za vmešavanje in vplivanje na politične in gospodarske odločitve Evropskega parlamenta.

BRUSELJ - V EU so dosegli dokončen dogovor o minimalnem davku na prihodke podjetij, zaradi katerega je Poljska blokirala pomoč Ukrajini v višini 18 milijard evrov. Varšava je uvedbo minimalnega davka na prihodke podjetij, po katerem bodo morali biti letni prihodki posamezne skupine podjetij nad 750 milijonov evrov obdavčeni z najmanj 15 odstotki, blokirala več mesecev, a je popustila, ko so potrdili njen načrt za okrevanje po pandemiji.

BRUSELJ/KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prosil voditelje držav članic EU, naj Kijevu namenijo novo makrofinančno podporo in zaostrijo sankcije proti Moskvi zaradi ruske invazije v Ukrajini. V nagovoru na vrhu EU preko videopovezave je poudaril, da sta tudi makrofinančna podpora Ukrajini in krepitev sankcij orožji za obrambo svobode.

KIJEV/MOSKVA - Popolna prekinitev ognja z ukrajinske strani bo veljala šele takrat, ko na naših tleh ne bo več nobenega okupatorja, je izjavil general ukrajinske vojske Oleksij Gromov in izključil možnost prekinitve ognja med novim letom in pravoslavnim božičem. To možnost so že pred tem izključili tudi v Moskvi, kjer ob tem opozarjajo ZDA, naj Ukrajini ne dobavijo sistemov zračne obrambe patriot.

VATIKAN/MOSKVA - Vatikan je potrdil, da se je opravičil Rusiji, potem ko je papež Frančišek novembra v intervjuju dejal, da nekateri "najbolj kruti" borci v ruski ofenzivi v Ukrajini "nimajo ruske tradicije", ampak pripadajo etničnim manjšinam, kot so Čečeni in Burjati, pri čemer je mislil na avtohtone prebivalce ruskih republik.

BRUSELJ - Voditelji EU so ministre za energetiko pozvali, naj v ponedeljek sklenejo dogovor o mehanizmu za omejevanje cen plina. Na Evropsko komisijo pa so naslovili poziv, naj v začetku prihodnjega leta predstavi predloge za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva. Komisija je sicer predlog mehanizma za omejevanje cen plina predstavila novembra, voditelji pa so o njem danes razpravljali, potem ko se ministrom za energetiko ta torek ni uspelo dogovoriti.

STRASBOURG - Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je veliko lakoto v letih 1932-1933 v sovjetski Ukrajini, znano tudi kot holodomor oziroma gladomor, priznal za genocid. Ob tem je pozval vse države in organizacije, ki tega še niso storile, naj jim v priznanju sledijo.

SARAJEVO - Politični predstavniki v BiH so zadovoljni z odločitvijo voditeljev EU, ki so tej državi na vrhu v Bruslju podelili status kandidatke za članstvo v uniji. BiH je čestital tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt, večina političnih akterjev v državi pa status hkrati vidi kot priložnost in velik izziv ter odgovornost.

PRAGA/BEOGRAD - Kosovski premier Albin Kurti je v Pragi češkemu ministru za evropske zadeve Mikulašu Beku predal prošnjo Kosova za članstvo v Evropski uniji, ki ji Češka trenutno predseduje. Kot je dejal po srečanju, gre za "zgodovinski dan za kosovski narod in izjemen dan za demokracijo na Kosovu".

KOEBENHAVN - Danska premierka Mette Frederiksen je predstavila sestavo svoje nove vlade, ki jo poleg njenih socialdemokratov sestavljajo še liberalni konservativci Jakoba Ellemanna-Jensena in zmerna stranka nekdanjega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena. Ta bo v novi vladi zasedel položaj zunanjega ministra, medtem ko bo Ellemann-Jansen prevzel obrambni resor.

BRATISLAVA - Slovaški poslanci so izglasovali nezaupnico centristični manjšinski vladi premiera Eduarda Hegerja, ki jo je vložila nekdanja koalicijska partnerica neoliberalna stranka Svoboda in solidarnost (SaS). V središču spora je bil finančni minister Igor Matovič, ki kljub ultimatu ni želel odstopiti. Nezaupnica sicer ne pomeni nujno, da bo treba izvesti predčasne volitve - možno je, da bo prišlo do rekonstrukcije vlade.

ISTANBUL - Več deset tisoč ljudi se je zbralo na osrednjem trgu v Istanbulu v znak solidarnosti s priljubljenim županom mesta Ekremom Imamoglujem, ki je politični nasprotnik predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Imamoglu je bil v sredo obsojen na več kot dve leti zapora in dobil prepoved političnega delovanja, kar pomeni, da naslednje leto ne bo mogel kandidirati proti Erdoganu na predsedniških volitvah.