V Mestni galeriji prihodnje leto predstavitev Jasne Hribernik v Vžigalici razstava Giovannija Morbina

V Mestni galeriji Ljubljana bodo v začetku marca odprli razstavo Jasne Hribernik. Filmska režiserka in ena pomembnejših slovenskih intermedijskih ustvarjalk, ki deluje na področju umetniškega videa, dokumentarnega filma, video/svetlobnih instalacij in objektov ter prostorskih intervencij, že več desetletij deluje v slovenskem in mednarodnem prostoru. Na razstavi bodo njena najnovejša dela postavljena v dialog z izbranimi in za to razstavo reinterpretiranimi starejšimi deli, ki bodo razkrila fluidnost avtoričinega delovanja. Na ogled bo od njene najnovejše produkcije Su.Persenso.ry (2021/22) pa vse do najzgodnejših in najbolj znanih video del, kot je Stopnišče (1992), so v Mestni galeriji Ljubljana zapisali za STA.

Čez poletje bo na ogled pregledna razstava Mete Krese, ki sodi med najvidnejše slovenske ustvarjalke na področju fotografije. Predstavljene bodo osebne fotografske pripovedi iz življenja migrantov. Od kod, kam, kdaj, kako, zakaj so le nekatera osnovna vprašanja, ki si jih Meta Krese zastavlja, ko se srečuje z ljudmi, ki so se preselili iz domačih krajev v drugo okolje. Odgovori so največkrat dosegljivi in tudi jasni. Zatakne pa se pri oblikovanju nove identitete. Kaj se zgodi z njimi, ko izstopijo iz okolja, kjer so poznali trdne oblike povezanosti in potem ostanejo brez referenčnih okvirov in se preselijo v nek nov prostor, so o razstavi zapisali v galeriji.

S svojo doslej najobsežnejšo razstavo se bo v Mestni galeriji Ljubljana predstavil akademski slikar Jurij Kalan. Kot so zapisali, je Kalan likovni zapisovalec življenja. Njegova dela naslavljajo problematiko življenja na mestnem obrobju in njegove urbanizacije, medsebojnih človeških odnosov, tudi vsakdanjih družbenih vlog posameznika, odnosov moški-ženska-družina. Na razstavi bodo predstavljena dela, nastala od leta 1991 do danes, slike večjih in manjših formatov, risbe, fotografije, grafike, kamnite glave, leseni pobarvani kipi in leseni pobarvani totemi.

Kot zadnjo bodo v decembru odprli intermedijsko skupinsko razstavo So-Obstoj. Naslov razstave se navezuje na misel filozofa Timotyja Mortona, ki v svoji knjigi Dark Ecology: For a Logic of Future Coexistence opredeli ekosistem kot medsebojno povezanost in ekološko misel kot razmišljanje o medsebojni povezanosti in kakšna bi morala biti okoljska filozofija v antropocenu. Umetniki Miha Godec, Urša Vidic, Maja Smrekar in Boris Beja bodo v svojih najnovejših projektih na temo razmerja etika-civilizacija-okolje razmišljali o nekaterih ključnih segmentih razmerja med človekom in naravo, ki so družbo pripeljali do roba dopustnega ravnanja z okoljem.

Galerija Vžigalica

V Galerija Vžigalica bodo na predvečer slovenskega kulturnega praznika odprli razstavo Marcel Valentini: Originalni ponaredki. Na njej bodo predstavili lik in delo postojnskega slikarja Marka Premrla s psevdonimom Marcel Valentini. Član skupine Le musee imaginaire, ki se je ukvarjala z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom, je med drugim sodeloval na odmevni razstavi Il vero falso v Milanu. Ponarejal je dela znamenitih slikarjev, kot so Monet, Gauguin, Renoir, Van Gogh in Modigliani.

V razstavnem ciklu Ljubljana se klanja Sloveniji se bodo tokrat posvetili Jesenicam in širši okolici mesta. Na razstavi, ki jo bodo odprli aprila, bodo predstavljena dela, ki s tega območja izvirajo, se v njem navdihujejo oz. z Jesenic prihajajo njihovi avtorji.

Osrednja razstava festivala Svetlobna gverila bo v 17. izdaji v Vžigalici na ogled vse poletje. Cinzia Campolese, Iva Ferlinc, Beam Team, Črt Trkman in Aleš Zupanc ter Sophie Guyot bodo bodo svoja dela na temo Prostor prilagodili tako, da bodo njihove svetlobne instalacije po koncu festivala še naprej na ogled.

Septembra boo odprli razstavo Dominika Mahniča, akademskega slikarja, magistra videa in enega najbolj aktivnih street art umetnikov na Slovenskem. Za razstavo v Galeriji Vžigalica snuje robotsko roko, ki bo preko vmesnika umetne inteligence po željah obiskovalcev slikala umetniška dela.

Kot zadnjo bodo v drugi polovici novembra odprli retrospektivno razstavo italijanskega umetnika in performerja z močno antifašistično agendo Giovannija Morbina (1956). Od leta 1978 je njegovo umetniško raziskovanje povezano z vedenjem, performans pa je zanj idealno sredstvo za izražanje idej. V 90. letih minulega stoletja je bil reden gost ljubljanske umetniške scene in je v mestu zasnoval ter izvedel okoli deset hibridnih akcij. Razstava bo predstavila te akcije in bo neke vrste umetnikov hommage Ljubljani, so za STA zapisali v galeriji.

Bežigrajska galerija 1 in 2

V Bežigrajski galerija 1 se bodo v letu 2023 predstavile slikarke Tina Konec, Janja Kosi in Blažka Križan, ki so vse rojene po letu 1990. Vsem je, kot so za STA zapisali v galeriji, skupen tudi način ustvarjalnega razmišljanja in raziskovanja likovnega medija - papirja.

V Bežigrajski galeriji 2 pa med drugim napovedujejo vpogled v ustvarjalnost treh pomembnih slovenskih umetnikov - Milana Eriča z razstavo slik in del na papirju, Franceta Miheliča s predstavitvijo izbora risb in slik iz celotnega ustvarjalnega opusa in pregled dvajsetletne likovne ustvarjalnosti slikarja Jožeta Slaka - Đoke.