Pregled - svet, 9. 12. (petek)

Ljubljana, 9. decembra - Pregled dogodkov v svetu v petek, 9. decembra.

KOSOVSKA MITROVICA - Priština je v četrtek zvečer v severni del večinsko srbske Kosovske Mitrovice napotila med 200 in 300 pripadnikov policijskih enot, da bi, kot je utemeljila, zagotovila varnost v etnično mešanih predelih mesta. Beograd je v odgovor napovedal, da bo razmislil o napotitvi do 1000 pripadnikov svoje vojske in policije na območje. Srbska premierka Ana Brnabić je kasneje ocenila, da so jih dejanja Prištine privedla na rob oboroženega konflikta. Evropska komisija je obe državi pozvala k umiritvi napetosti. Sever Kosova, kjer so kosovske oblasti za 18. december razpisale županske volitve, je sicer v zadnjih dneh pretreslo več incidentov.

ALICANTE - Španija, Portugalska in Francija so ob robu vrha skupine sredozemskih članic EU Med9 v španskem Alicanteju formalno predstavile dogovor o izgradnji podmorskega plinovoda za zeleni vodik, ki bo povezal Iberski polotok s Francijo. Novi plinovod H2Med bo predvidoma dokončan do 2030, stal pa bo 2,5 milijarde evrov. Projekt bo tako nadomestil v preteklosti načrtovani, a nikoli uresničeni projekt Midcat, ki bi naj potekal iz Barcelone prek Pirenejev in bi se na jugu Francije priključil na francosko omrežje.

MOSKVA - Na moskovskem sodišču so zaradi kritike ruske vojaške ofenzive v Ukrajini ruskega opozicijskega politika Iljo Jašina obsodili na osem in pol let zapora. Za pritožbo ima deset dni časa, kazen pa bo služil v kazenski koloniji. Sodišče ga je spoznalo krivega širjenja "lažnih informacij" o ruski vojni v Ukrajini. Obtožnico je tožilstvo vložilo na podlagi novega zakona, ki kriminalizira lažno poročanje o ruski vojni v Ukrajini in ki so ga sprejeli po začetku ruske invazije.

BRUSELJ - Policija je v okviru preiskave suma korupcije v Evropskem parlamentu, v katero je bila vpletena neimenovana zalivska država, pridržala štiri osebe, tudi nekdanjega evropskega poslanca, so sporočili z belgijskega državnega tožilstva. Ime vpletene države niso navedli, niti podrobnosti o aretiranih. Belgijski časnik Le Soir je medtem poročal, da naj bi šlo za lobiranje Katarja za svetovno nogometno prvenstvo in da naj bi bila med štirimi aretiranimi Italijani nekdanji evropski poslanec, socialist Antonio Panzeri, in generalni sekretar Mednarodne konfederacije sindikatov Luca Visentini.

WASHINGTON - 32-letna košarkarska zvezdnica Brittney Griner se je po desetih mesecih vrnila domov v ameriško zvezno državo Teksas. Februarja letos so jo namreč aretirali na moskovskem letališču, ker so pri njej našli vstavke za elektronske cigarete z vsebnostjo konopljinega olja, zaradi česar je bila obsojena na devet let zapora, a jo je Rusija nato v četrtek v skladu z dogovorom o izmenjavi zapornikov v Abu Dabiju izpustila. ZDA so Rusiji v zameno izročile ruskega trgovca z orožjem Viktorja Buta okviru, znanega pod vzdevkom "trgovec s smrtjo". Ta je v ZDA od leta 2012 prestajal 25-letno zaporno kazen zaradi obtožb o oboroževanju upornikov v nekaterih najbolj krvavih konfliktih po svetu.

WASHINGTON - Konservativna demokratska senatorka iz Arizone Kyrsten Sinema je zapustila vrste svoje stranke in se opredelila za neodvisno senatorko. Kljub temu bodo demokrati ohranili senatno večino, ki so si jo izborili z zmagama v Pensilvaniji in Georgii na volitvah sredi predsedniškega mandata 8. novembra. Na glas Sineme sicer demokrati v zadnjih dveh letih niso mogli računati, saj ta večkrat ni sledila nareku stranke. Aktualni mandat se Sinemi izteče leta 2024, ko bo bržkone lahko računala na podporo republikanskih volivcev.

LONDON - Velika Britanija bo z Italijo in Japonsko sodelovala pri razvoju nove generacije bojnih letal, ki bodo uporabljala umetno inteligenco, je napovedal britanski premier Rishi Sunak. Nova generacija letal tipa Tempest naj bi začela delovati sredi prihodnjega desetletja, letala pa ne bodo potrebovala posadke in bodo opremljena z naprednimi senzorji ter najsodobnejšim orožjem.

BRUSELJ - Evropska komisija vztraja pri svoji oceni s 30. novembra, da Madžarska ni ustrezno izpolnila 17 zavez, ki jih je podala v zameno za izplačilo 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev, je češkemu predsedstvu Svetu EU sporočil evropski komisar za proračun Johannes Hahn. V vmesnem času sprejeti zakoni so namreč prinesli le manjše spremembe. Dodatna pojasnila so od Hahna zahtevali finančni ministri EU, ki morajo končno odločitev o zamrznitvi sredstev Madžarski sprejeti do 19. decembra.

BRUSELJ - Ministri za zdravje članic EU so se zavzeli za ustavitev dobav cepiva proti covidu-19 z januarjem 2023, je po zasedanju pojasnil slovenski minister Danijel Bešič Loredan. O tem se bo zdaj z dobavitelji pogajala Evropska komisija. Ministri so se zavzeli, da bi dobave ustavili do spremembe obstoječih pogodb.

BRUSELJ - Pravosodni ministri EU so Ukrajino pozvali, naj pristopi k rimskemu statutu Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Ukrajina namreč ni pogodbenica statuta, kar pomeni, da sodišče ni pristojno za zločine, storjene na njenem ozemlju. Tudi država, ki ni pristopila k statutu, sicer lahko prizna pristojnost ICC, kar je Ukrajina v preteklosti že storila. Rusija prav tako ni pogodbenica. ICC sicer na pobudo več deset držav že preiskuje dogajanje v Ukrajini, kjer Rusija izvaja vojaško agresijo.

BRUSELJ - Evropska unija in Čile sta zaključila pogajanja o okrepljenem političnem in trgovinskem sodelovanju. Sporazum, ki ga morata strani zdaj uradno potrditi, bo poglobil trgovinske in investicijske odnose med unijo in Čilom ter evropskim podjetjem omogočil nove priložnosti v petem največjem gospodarstvu Latinske Amerike. V skladu z dogovorom za 99,9 odstotka izvoza EU v Čile ne bo v veljavi carin, kar bo izvoz unije v to latinskoameriško državo po pričakovanjih povečalo za do 4,5 milijarde evrov.

BRUSELJ - Letos je bilo med opravljanjem svojega dela ubitih 67 novinarjev, kar je za 20 več kot leta 2021, ko jih je bilo ubitih 47, je razvidno iz poročila, ki ga je objavila Mednarodna zveza novinarjev (IFJ). K povečanju števila je v veliki meri doprinesla vojna v Ukrajini, kjer je bilo ubitih največ, 12 novinarjev in članov medijskega osebja. Poročilo kot za novinarje posebej nevarni državi izpostavlja še Haiti, ki ga pretresa nasilje med tolpami, in Mehiko, ki je na udaru organiziranega kriminala.

WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek sprejel predlog zakona o porabi za obrambo za leto 2023, ki vključuje do deset milijard dolarjev vojaške pomoči Tajvanu. Za uveljavitev mora predlog zakona sprejeti še senat, nato pa ga mora podpisati predsednik Joe Biden. V Pekingu so se na potezo ZDA že odzvali z očitki.

ZAGREB - Hrvaška vlada je potrdila predlog zakona, ki predvideva dodatni davek na dobiček. Gre za enkratni davek, plačati pa ga bodo morala podjetja z več kot 300 milijonov kun oz. 39,7 milijona evrov prihodkov v letu 2022. Sabor, kjer ima vlada zadostno večino za sprejetje zakona, bo o njem razpravljal prihodnji teden. Kot je dejal hrvaški premier Andrej Plenković, gre za solidarnostni prispevek tistih, ki imajo v tej krizi največ, do tistih, ki imajo najmanj.

NANTES - V Franciji bodo kondomi v lekarnah za mlade med 18. in 25. letom starosti z novim letom brezplačni, je v četrtek napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Poteza, s katero želi francoska vlada zmanjšati število neželenih nosečnosti, sledi predhodni uredbi o brezplačni kontracepciji za ženske, mlajše od 25 let, ki je v veljavo stopila letos.

MOSKVA - V nakupovalnem središču v predmestju Moskve je v četrtek izbruhnil obsežen požar, v katerem je umrl en človek. Požar, ki naj bi se razširil skozi streho nekdanje trgovine Obi, je ob vrhuncu zajel kar 18.000 kvadratnih metrov, do dopoldneva pa so ga gasilci pogasili. Požar naj bi zanetila napaka na električnem omrežju, kljub temu pa preiskovalci preučujejo tudi možnost namernega požiga. V nakupovalnem središču Mega Himki so bile v preteklosti trgovine številnih vodilnih zahodnih znamk, a so se po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja zaprle.

jav/rp/blm/vr/msc/tib/lkr/spo/las/akt/jes/mrn/jav
© STA, 2022