Pregled - svet, 18. 11. (petek)

STOCKHOLM - Eksplozije, ki so septembra odjeknile na plinovodih Severni tok 1 in 2, zgrajenih za prenos ruskega plina v Evropo, so bile sabotaža, je potrdilo švedsko tožilstvo. Kot dokaz je navedlo, da so v bližini plinovodov preiskovalci našli sledove eksploziva. Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri puščanja plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.

KIJEV - Zaradi novih ruskih napadov, ki so prizadeli mesta po vsej Ukrajini in ohromili energetsko infrastrukturo, je v četrtek več kot 10 milijonov Ukrajincev ostalo brez elektrike. Škoda na ukrajinski električni infrastrukturi je tako velika, da so oblasti za razbremenitev omrežja uvedle prekinitve napajanja. Ukrajina se je po zmagah na bojiščih proti Rusiji soočila z napadi na svoje elektroenergetsko omrežje, zadnji pa je bil umik ruskih sil iz južnega mesta Herson.

ŠARM EL ŠEJK - Pogajalci na podnebni konferenci ZN COP27 so dobili prvi uradni osnutek sklepne izjave. V njem je med drugim omenjena postopna opustitev uporabe premoga, ne pa tudi nafte in plina. Odprto ostaja vprašanje podnebnega financiranja. Vodstvo konference je konferenco, ki naj bi se končala danes, podaljšalo do sobote. Sposobnost iskanja skupnega jezika med ZDA, Kitajsko, EU in ostalimi velikimi gospodarstvi bo odločilna za to, ali bo letošnja konferenca uspela.

DUNAJ - Ko sistem zunanjih meja ne deluje, ni primeren čas za glasovanje o širitvi schengenskega območja, je za časnik Kurier dejal avstrijski notranji minister Gerhard Karner. S tem se je zoperstavil predlogu Evropske komisije, da se v schengensko območje vključi Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU. Če bo Svet EU podprl vstop, pa se bo trojica držav schengnu pridružila 1. januarja 2023.

WASHINGTON - Pravosodni minister ZDA Merrick Garland je imenoval posebnega tožilca, ki bo preiskoval domnevna kazniva dejanja nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Garland se je odločil, da ne bo vložil obtožnice, saj se želi izogniti politizaciji preiskave, ki bo spremljala Trumpa v času njegove predsedniške kampanje za volitve leta 2024. Preiskava bo zajela tako domnevno Trumpovo odtujitev zaupnih dokumentov iz Bele hiše, kakor tudi njegova prizadevanja za spreobrnitev izida predsedniških volitev 2020 in oviranje mirne primopredaje oblasti na predsednika Joeja Bidna.

PJONGJANG/TOKIO/SEUL/BANGKOK - Severna Koreja je izstrelila medcelinsko balistično raketo, ki je imela po navedbah japonskih oblasti dovolj dosega, da bi lahko zadela ameriško celino. To je druga izstrelitev Pjongjanga v dveh dneh in zadnja v nizu rekordnega števila izstrelitev v zadnjih tednih, kar so ostro obsodili številni voditelji v regiji in po svetu. Raketa je pristala v morju znotraj izključne ekonomske cone Japonske, je dejal japonski premier Fumio Kishida in izstrelitev označil za popolnoma nesprejemljivo. Južnokorejska vojska pa je izstrelitev označila za "resno provokacijo, ki škoduje miru in varnosti na Korejskem polotoku".

WASHINGTON - Sodišče v ZDA je odločilo, da ima savdski kronski princ Mohamed bin Salman imuniteto pred tožbo zaradi umora novinarja Džamala Hašodžija, glasnega kritika vlade v Rijadu, ki je bil oktobra 2018 umorjen na savdskem konzulatu v Istanbulu. Ameriški obveščevalci sumijo, da je princ bin Salman naročil umor. Ameriško zunanje ministrstvo je v sodni dokumentaciji navedlo, da ima princ Mohamed bin Salman imuniteto zaradi svoje nove funkcije - septembra je bil namreč imenovan za savdskega predsednika vlade.

RIM - Papež Frančišek je v pogovoru, ki ga je danes objavila italijanska La Stampa, ponovno izrazil pripravljenost, da posreduje za doseganje miru v Ukrajini, potem ko jo je pred devetimi meseci napadla Rusija. "Mir v Ukrajini je možen," verjame poglavar rimskokatoliške cerkve, a ljudje se morajo najprej zavezati "demilitarizaciji svojih src".

BUDIMPEŠTA - Madžarski premier Viktor Orban je znova ostro kritiziral politiko EU do Rusije in jo označil kot "zelo nevarno". Sankcije, ki jih povezava uvaja proti Rusiji, so namreč po njegovem korak proti vojni. Zatrdil je še, da ne bo dovolil dodatnega zadolževanja EU, s katerim želi ta v prihodnjem letu financirati 18 milijard pomoči Ukrajini. Namesto skupnega zadolževanja bi morale države članice unije po njegovem preračunati, koliko denarja potrebuje Ukrajina, in nato stroške tega razdeliti proporcionalno in pošteno, je dejal.

BANGKOK - Začel se je dvodnevni forum azijsko-pacifiškega gospodarskega sodelovanja (Apec). Kitajski voditelj Xi Jinping je uvodoma pozval k odprtosti gospodarstev v regiji, francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je častni gost na dogodku, pa je ob kritikah na račun ruske agresije v Ukrajini poudaril pomen stabilnosti. Ob robu foruma so izbruhnili spopadi med policijo in protestniki, ki nasprotujejo politikam tajskega predsednika vlade Prayuta Chan-O-Chaja. Policija je v spopadih uporabila gumijaste naboje in aretirala 25 protestnikov.

PODGORICA - Pred parlamentom v črnogorski prestolnici je v četrtek zvečer več tisoč ljudi na že drugem protivladnem protestu ta mesec zahtevalo umik sprememb zakona o predsedniku, dogovor o izboru sodnikov ustavnega sodišča in razpis predčasnih parlamentarnih volitev. Protesta so se udeležili tudi predstavniki Demokratske stranke socialistov (DPS), Socialdemokratske stranke (SDP), Socialdemokratov (SD) in Liberalne stranke (LP).

WASHINGTON - Dan po tem, ko je postalo jasno, da bodo imeli v predstavniškem domu od januarja večino, so kongresni republikanci v skladu s pričakovanji v četrtek naznanili preiskavo predsednika ZDA Joeja Bidna in njegovega sina Hunterja zaradi domnevnih kršitev zakonov, korupcije in zlorabe pooblastil.

BRUSELJ - Organ Evropske komisije za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (Hera) je s podjetjem Bavarian Nordic podpisal okvirno pogodbo o skupnem javnem naročilu za dobavo do dveh milijonov odmerkov cepiva proti opičjim kozam v letih 2023 in 2024. Prvi odmerki naj bi bili dobavljeni v drugem četrtletju prihodnjega leta.