Pregled - Slovenija, 16. 11. (sreda)

Ljubljana, 16. novembra - Pregled dogodkov v Sloveniji in mednarodne dejavnosti Slovenije v sredo, 16. novembra.

LJUBLJANA - Po torkovi eksploziji rakete na vzhodu Poljske je potekal neformalni posvet članov Sveta za nacionalno varnost. Ti so po besedah premierja Roberta Goloba ugotovili, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, saj se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila. Predsednik republike Borut Pahor je o incidentu po telefonu govoril s poljskim kolegom Andrzejem Dudo, zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da Slovenija pozorno spremlja dogajanje v zvezi s tem. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v zunanjepolitičnem odboru DZ dejala, da je eksplozija sprva povzročila veliko zaskrbljenosti, da pa se trenutno zdi, da aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe, o kateri naj bi sprva razmišljala Poljska in ki bi sprožila posvetovanja članic Nata, ni več na mizi. Čez dan je med zahodnimi zavezniki prevladala ocena, da je eksplozijo, v kateri sta umrli dve osebi, najverjetneje povzročila raketa ukrajinske zračne obrambe.

LJUBLJANA - Potem ko je premier Golob v začetku oktobra gospodarstvo pozval, naj s sklepanjem pogodb o dobavi energentov za leto 2023 še počaka, je zdaj po njegovih besedah nastopil pravi trenutek za to. Zdaj je čas, da se začnejo sklepati pogodbe za prihodnje leto, morda celo za daljše obdobje, je dejal ob robu obiska na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Več podrobnosti bo znanih v četrtek, ko bo vlada sprejela nove ukrepe za blaženje energetske draginje za gospodarstvo v letu 2023. Med temi bo tudi regulacija cen elektrike in plina za podjetja.

LJUBLJANA - Predsednik vlade je ob robu obiska na SAZU komentiral tudi osnutek novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Kot je dejal, gre za delovno različico zakona, s katero želi ministrstvo za zdravje spodbuditi razpravo o prihodnji ureditvi dolgotrajne oskrbe. Verjame, da je osnutek podlaga za začetek vzpostavljanja dialoga z vsemi deležniki. Odkar je bil sprožen postopek za zakonodajni referendum o vladni noveli zakona o dolgotrajni oskrbi, so se namreč pojavili različni pogledi, kako naj se pristopi k urejanju dolgotrajne oskrbe.

CELOVEC - Intervju Nataše Pirc Musar za avstrijsko radiotelevizijo ORF, v katerem je novoizvoljena predsednica republike v torek izrazila prepričanje, da so manjšinske pravice v Avstriji "zgledno urejene", je naletel na neodobravanje koroških Slovencev. Ena od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, Narodni svet koroških Slovencev, je v sporočilu za javnost spomnila na neizpolnjene obljube na tem področju in predlagala srečanje s novoizvoljeno slovensko predsednico.

BRUSELJ - Skrajni čas je, da Hrvaška, Bolgarija in Romunija postanejo članice schengenskega območja, je poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Po njenih besedah namreč izpolnjujejo vse pogoje, na vstop pa je pripravljeno tudi schengensko območje. Vlada bo slovensko stališče, v katerem bi glede na predlog notranjega ministrstva podprla hrvaški vstop, predvidoma obravnavala v četrtek, nato pa bo šlo še na pristojne odbore državnega zbora.

LJUBLJANA - Premier je obiskal SAZU na povabilo predsednika ustanove Petra Štiha in se srečal z vodstvom. Sogovorniki so na srečanju spregovorili tudi o večji promociji znanosti in o pobudi SAZU, da bi razglasili dan znanosti kot nov državni praznik. Po Štihovih besedah je bil sestanek zelo konstruktiven. Goloba so med drugim seznanili z dejavnostmi in aktivnostmi SAZU, pogovarjali so se tudi o promociji znanosti kot gonilu razvoja Slovenije.

LJUBLJANA - Vseslovensko združenje malih deležnikov je zaradi domnevnega oškodovanja okoli 1,5 milijona naročnikov na telekomunikacijske operaterje naslovilo izvensodne pozive k odpravi prakse enostranskega zviševanja cen in povračilu 200 milijonov evrov domnevno preplačanih računov. Če rešitve po mirni poti ne bo, bodo vložili odškodninske tožbe. V Telekomu Slovenije in A1 so vse očitke zavrnili kot neutemeljene, v A1 Slovenija so povedali še, da je napovedana tožba zavajajoča do potrošnikov. V T-2 medtem kot edini od štirih telekomunikacijskih operaterjev še niso prejeli izvensodnega poziva.

LJUBLJANA - Analiza podatkov o novih primerih raka, ki so jo izvedli na Onkološkem inštitutu, kaže, da je bil padec števila diagnoz raka največji v prvem valu epidemije covida-19 aprila 2020, in sicer 30-odstoten, in v prvih mesecih letos v času t. i. omikronskega vala, ko je bil 15-odstoten. V vseh treh epidemičnih letih so v postavili manjše število diagnoz raka kot leta 2019. Padec je v letu 2020 znašal šest odstotkov, leto zatem tri odstotke, v prvi polovici leta 2022 pa osem odstotkov. Strokovnjake upad števila diagnoz skrbi, saj vedo, da je pojavnost raka v populaciji v resnici večja.

LJUBLJANA - V torek so ob 639 PCR-testih in 4568 hitrih antigenskih testih potrdili 916 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je zaradi covida-19 na navadnih oddelkih hospitaliziranih 56 bolnikov, na intenzivni terapiji pa 12. V torek ni umrl noben bolnik s potrjeno koronavirusno okužbo. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji trenutno 10.323 aktivnih primerov okužbe, kar je 614 več kot dan prej.

LJUBLJANA - Na drugem srečanju strateškega sveta za zunanjo politiko, ki ga je vodila zunanja ministrica Tanja Fajon, so govorili o Kitajski in njeni vlogi v spreminjajoči se politični in družbeni ureditvi sveta. Strinjali so se, da je Kitajska glavni nasprotnik ZDA v njeni težnji po ohranjanju vodilne vloge v svetu in da je zato tudi za Evropsko unijo dinamika odnosov med državama izjemnega pomena.

LJUBLJANA - Vrhovno sodišče RS je na ustavno sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku v delu, ki ureja postopek izročitve tujih obdolžencev in obsojencev njihovi državi. Meni namreč, da v zakonu obstaja pravna praznina glede učinkovitega varstva njihovih človekovih pravic.

LJUBLJANA - Število delovno aktivnih v Sloveniji se je septembra zvišalo za 0,4 odstotka na 925.217. To je nova rekordna vrednost, odkar na statističnem uradu spremljajo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Na letni ravni je bila rast 2,1-odstotna.

LJUBLJANA - Ministrstvo za kulturo je predstavilo rezultate projekta eDediščina, ki ga vodi direktorat za kulturno dediščino. Po besedah skrbnice projekta Ksenija Kovačec Naglič želijo s projektom okrepiti uporabo e-storitev na področju kulturne dediščine ter posodobiti podatke in procese na področju varstvenih režimov kulturne dediščine v prostoru.

jes/jes
© STA, 2022