Diskriminacija Romov po ugotovitvah raziskovalcev še vedno prisotna

Ker do prijav diskriminacije ne prihaja, je njihova stopnja višja od te, ki jo zazna Zagovornik načela enakosti, je navedla. Prav vsak od 50 ljudi, s katerimi so v sklopu raziskave opravili intervjuje, je izkusil diskriminacijo, je za STA dejala Lorencijeva ob robu predstavitve, ki je potekala v prostorih ljubljanske fakultete za družbene vede.

Gre predvsem za diskriminacijo na trgu dela, v izobraževalnem sistemu, zdravstvu in drugih segmentih, pa tudi znotraj romske skupnosti, kjer diskriminacijo občutijo predvsem ženske, je naštela.

Na področju trga dela sicer Lorencijeva vidi tudi druge sistemske probleme, ki Romov ne motivirajo, da bi vstopili nanj. Precej pogosto je namreč, da imata dva romska starša tudi po štiri otroke, njihovi prihodki iz socialnih transferjev pa pogosto presegajo dohodek, ki bi ga dobila dva odrasla človeka, ki bi recimo delala za minimalno plačo.

Med romsko skupnostjo zaznava problem večgeneracijske brezposelnosti, saj mlajši ponotranjijo koncept, da ni treba delati za preživetje, če je v družini delala le babica, ki je nato zaradi propada industrije izgubila službo, od takrat pa ni delal nihče več. Ne glede na to mnogi mladi Romi delajo, a je statistika o tem pomanjkljiva, je dodala.

Lorencijeva opozarja, da je o vseh statistikah, vezanih na romsko skupnost, treba govoriti previdno, saj na marsikaterem področju podatki niso na voljo. Enako velja za številke, ki kažejo na nizek odstotek tistih, ki končajo vseh devet razredov osnovne šole. Zelo malo jih tudi nadaljuje šolanje na višjih stopnjah.

Pripadnica mariborske romske skupnosti Amanda Fetahi je za STA ocenila, da ima veliko starejših končanih "mogoče pet razredov osnovne šole", zato tudi ne znajo pomagati svojim otrokom pri izobraževalnem procesu. Ob tem opaža, da so romski fantje v prednosti pred dekleti, saj zaradi pritiska romske skupnosti k zgodnji poroki le eno od desetih deklet konča srednjo šolo. Želi si, da bi se ta tradicija prekinila: Vsakdo ima svobodo, da si sam izbere partnerja in se odloči, kdaj se bo poročil," je prepričana Fetahijeva.

V splošnem ocenjuje, da so ženske tudi znotraj romske skupnosti še vedno diskriminirane. "Starejši bi radi videli, da smo gospodinje in skrbimo za otroke," ampak mlade pripadnice romske skupnosti bi rade delale in hodile v službo, je dodala.

Lorencijeva je še dejala, da če primerjamo situacijo slovenskih Romov s slovaškimi in črnogorskimi, vedno znova ugotovimo, da je drugod "veliko, veliko hujše kot pri nas", kjer država vendarle nudi podporne mehanizme, ki odgovarjajo vsaj na osnovne potrebe. "Seveda bi pa bilo treba tudi v Sloveniji narediti veliko več," je sklenila.

Stefan Ivanco iz slovaškega Centra za državljanske in človekove pravice je tako za STA naštel, da se Slovaška še vedno ni soočila s svojo zgodovino prisilnih sterilizacij Romkinj, močno pa je prisotna tudi diskriminacija v zdravstvu, sodnih postopkih in na trgu delovne sile ter policijsko nasilje. Med epidemijo covida-19 pa je država pet romskih naselij zapečatila s trakom in jih obkrožila z vojsko in policijo. Zaradi slabe infrastrukture in dostopa do svetovnega spleta so bila še dodatno odrezana od ostale družbe, otrokom pa je bil močno oviran dostop do izobraževanja.

Ob tem je Ivanco opozoril, da se na Slovaškem kot posledica ločenih bivanjskih skupnosti pojavljajo tudi ločeni šolski sistemi, saj neromski starši svoje otroke prepisujejo na šole z nižjo stopnjo romske populacije. To je po njegovem mnenju izrazito slaba praksa, saj imajo šole, ki jih skoraj izključno obiskujejo Romi, manj kvaliteten izobraževalni program.