V avstrijskih medijih pretresi zaradi posledic afere Ibiza

Dunaj, 7. novembra - Preiskave avstrijskega državnega tožilstva za gospodarske zadeve in korupcijo (WKStA) po aferi Ibiza, ki je leta 2019 v Avstriji odnesla koalicijsko vlado med ljudsko stranko (ÖVP) in svobodnjaki (FPÖ), v teh dneh pretresajo avstrijske medije.

Avstrija, Dunaj.
Pogled na avstrijsko prestolnico Dunaj.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Potem ko so se pred nekaj dnevi v javnosti pojavili deli pogovorov med vodilnimi predstavniki medijev in politiki, je danes odstopil glavni urednik in založnik avstrijskega dnevnika Die Presse Rainer Nowak. Glavni urednik informativnega programa ORF Matthias Schrom pa je sporočil, da do nadaljnjega odhaja na dopust. V obeh medijskih hišah so uvedli tudi notranjo preiskavo, danes poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Avstrijski sindikat novinarjev je zaradi razkritih pogovorov že zahteval zaostritev obstoječega novinarskega kodeksa. V sindikatu so se zavzeli tudi za okrepitev neodvisnosti uredništev pred političnimi vplivi.

Odločilno vlogo v najnovejši aferi, ki so jo v Avstriji poimenovali afera Klepet, ima poročilo WKStA. V njem so zapisani pogovori med Nowakom in takratnim generalnim sekretarjem na avstrijskem ministrstvu za finance ter tesnim sodelavcem bivšega avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza Thomasom Schmidom. Iz njih izhaja, da je imel glavni urednik dnevnika Die Presse očitno željo, da bi prevzel vodenje ORF, in je pri tem upal na Schmidovo podporo.

Nowak sicer sedaj zatrjuje, da Schmidom nikoli ni sklenil nikakršnega dogovora. Obrnil se je tudi na bralce dnevnika Die Presse in se opravičil za "ton in neprimerno bližino" v pogovorih. Poudaril je še, da ni šlo za noben poskus posredovanja pri poročanju časnika ter da obtožbe zadevajo le njega osebno in ne celotnega uredništva.

Medijska skupina Styria Media Group se je sicer zaradi očitkov na račun Nowaka odločila za uvedbo notranje preiskave.

Ozadje pogovorov, ki so se dogajali spomladi 2019, je poskušal sedaj pojasniti tudi Schrom. Kot je povedal, si je kot takratni glavni urednik ORF 2 s takratnim podkanclerjem in prvakom FPÖ Heinz-Christianom Strachejem dopisoval o vsebini poročanja ORF in kadrovskih željah FPÖ. Stracheju na primer ni bil všeč eden od prispevkov v dnevno-informativni oddaji ZiB 24. Schrom se je pri tem odzval z odobravanjem.

Schrom je ob tem priznal, da potek pogovora iz poročila WKStA "resda ni imel srečnega zunanjega vpliva", a naj bi potekal v kontekstu množičnih napadov FPÖ na ORF.

Na afero so se odzvali tudi v avstrijski tiskovni agenciji APA. Uredniški kolegij agencije je izrazil ogorčenje zaradi groženj neodvisnosti agencije, ki so se pojavile v okviru omenjenih preiskav korupcije.

Pri APA so odločno zavrnili zahtevo glavnega donatorja ene od vladnih strank, ki jo je leta 2019 naslovil na takratnega podkanclerja Stracheja, da je treba "počistiti" agencijo. "APA je - tako kot le 20 od 144 tiskovnih agencij na svetu - neodvisna od države, kar je dobro," so med drugim zapisali v svojem sporočilu za javnost.

Afera Ibiza, poimenovana po videoposnetku, posnetem na španskem letoviškem otoku Ibiza, je leta 2019 pretresla avstrijsko politiko, pri čemer so se med njeno preiskavo razkrile tesne povezave med najvišjimi avstrijskimi politiki, poslovneži in mediji.

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je prejšnji mesec po novih razkritjih v zvezi z afero Ibiza pozval k obsežnim spremembam politične kulture v državi.

mlj/sk
© STA, 2022