ZPS: Bolj kot menjava dobavitelja smiselno varčevanje z energijo

Ljubljana, 30. oktobra - Tako kot druge države v EU se je tudi Slovenija znašla v energetski krizi. Vlada skuša pomagati z regulacijo cen več energentov. Ker pa dobavitelji cene skoraj brez izjem postavljajo na najvišjo dovoljeno raven, razlik in manevrskega prostora za prihranke z zamenjavo dobavitelja trenutno ni. Varčevanje je mogoče na druge načine, navaja ZPS.

Kitajska.
Varčna svetilka LED.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

V zadnjih dveh letih so se razmerja med cenami različnih energentov spremenila, so ta teden objavili v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Najcenejše je še vedno ogrevanje s sekanci oziroma z drvmi, najdražje z utekočinjenim naftnim plinom, vmes pa se je vrstni red dodobra premešal.

Za kilovatno uro (kWh) energije iz drv je bilo treba pred dvema letoma odšteti od 2,5 do 3 cente, danes od 5 do 5,5 centa, odvisno od izkoristka kotla. Sodobni kotli na polena imajo namreč boljše izkoristke, zato je lahko cena za kWh energije tudi le štiri cente. Tisti, ki se ogrevajo s toplotno črpalko, so leta 2020 za kWh po njihovih podatkih odšteli približno 4,5 centa, danes od štiri do pet centov (s toplotno črpalko z grelnim številom 3,2 centa).

Pri peletih je bila cena za kWh pred dvema letoma pet centov, danes je 14,4 centa. Kilovatna ura energije iz zemeljskega plina, ki je bil vedno cenejši od kurilnega olja, je pred dvema letoma stala okoli sedem centov, danes stane 12,5 centa. Cena za kWh energije iz kurilnega olja je bila približno 10 centov, danes je okoli 14,5 centa, so nanizali v ZPS.

Primerjava cen energentov na spletnem mestu pisarne Ensvet v Novi Gorici, ki so jo povzeli v ZPS, kaže, da so se v zadnjih dveh letih najbolj podražili peleti, in sicer za 134 odstotkov. Ogrevanje s kurilnim oljem je danes za 74 odstotkov dražje kot pred dvema letoma. Sledijo zemeljski plin z 58-odstotno podražitvijo, utekočinjeni naftni plin z 48-odstotno in drva z 41-odstotno podražitvijo. Najmanj, za zgolj 7,5 odstotka, se je ob upoštevanju cene enotne tarife podražilo ogrevanje z električno energijo.

Elektrika je tako trenutno cenejša kot kurilno olje, kar se je v Sloveniji zgodilo prvič. "Ta anomalija, če lahko temu tako rečemo, je posledica reguliranih cen elektrike," so pojasnili v ZPS. "Če se bo kurilno olje, ki je bilo v preteklosti najbolj razširjen energent, podražilo, se bo očitno bolj splačalo ogrevati z lokalnimi električnimi pečmi," so dodali.

Sicer pa so stanovalci v marsikaterem bloku že lani dobivali občutno višje položnice, saj so morali zaradi težav, ki so jih imeli upravniki pri sklepanju novih pogodb z dobavitelji energentov, za ogrevanje plačevati kot poslovni in negospodinjski odjemalci. Vlada je februarja letos z interventnim zakonom izenačila pravice etažnih lastnikov in drugih uporabnikov v večstanovanjskih stavbah s pravicami drugih gospodinjskih odjemalcev. A tako kot za lastnike hiš se je ogrevanje podražilo tudi za etažne lastnike.

Kot so izračunali v ZPS, je strošek ogrevanja za 58 kvadratnih metrov veliko stanovanje v neizoliranem bloku, priključeno na plinovod, leta 2020 znašal 511 evrov, lani 600 evrov, letos pa bo ob podobni povprečni porabi toplote za ogrevanje dosegel okoli 800 evrov. Za 41 kvadratnih metrov veliko stanovanje v izoliranem bloku z daljinskim ogrevanjem je bil strošek leta 2020 457 evrov, lani 452 evrov, letos bo ob podobni povprečni porabi toplote za ogrevanje presegel 700 evrov.

Medtem ko imajo lastniki hiš pri izbiri načina ogrevanja proste roke, tisti, ki živijo v večstanovanjski stavbi z daljinskim ogrevanjem, možnosti izbire nimajo. Na stroške ogrevanja lahko (do določene mere) vplivajo zgolj s spremembami svojih navad.

"Kdor ima doma dva ali več alternativnih virov ogrevanja, naj izbere trenutno najcenejšega oziroma jih med seboj smiselno kombinira. Uporabniki dvotafirnega sistema pri električni energiji, ki imate bivanjske prostore ustrezno izolirane in se ogrevate (tudi) na elektriko, boste prihranke lahko dosegli z uporabo tega energenta v času nižje tarife, torej med 22. in 6. uro ter ob koncih tedna," so spomnili v ZPS.

Zaradi velikih razlik pri stroških ogrevanja marsikdo razmišlja o zamenjavi energenta. Pred tem korakom pa velja po navedbah ZPS dobro razmisliti, kajti letni strošek ogrevanja ni edino merilo, ki vpliva na odločitev. V prvi vrsti velja tako upoštevati morebitne tehnične omejitve, ki preprečujejo uporabo določenega energenta. Zlasti v zadnjem letu se je pokazalo, da je pomemben dejavnik zanesljivost preskrbe.

"Ne vemo, denimo, kaj se bo dogajalo z dobavo zemeljskega plina, težave so tudi z uvozom peletov in ne vemo, koliko časa bodo trajale. Prav tako ne gre pozabiti na višino naložbe, odločitev za drug energent lahko namreč za sabo potegne večje ali manjše posege tako v kurilnici kot na ogrevalnih telesih v bivalnih prostorih. Nenazadnje je treba upoštevati še stopnjo udobja pri ogrevanju s posameznim energentom," so izpostavili v ZPS.

Glede na to, da je najcenejša tista energija, ki je ne porabimo, so podali tudi nasvete za varčevanje z energenti. Svetujejo namestitev termostatskih ventilov, prilagajanje temperature prostorov, znižanje temperature ogrevanja, ogrevanje le tistih prostorov, ki so v uporabi, skrb, da radiatorji in druga ogrevalna telesa niso obloženi, redno preverjanje, ali so radiatorji odzračeni, racionalno vedenje pri porabi tople vode ter izklapljanje električnih naprav, ki niso v uporabi.

mrn/jes
© STA, 2022