Pregled - svet, 27. 10. (četrtek)

KIJEV - Ruske sile so po navedbah ukrajinskih oblasti v sredo zvečer izvedle nove zračne napada v okolici Kijeva in na jugu države. V prestolnici so se oglasili štirje zračni alarmi, večino brezpilotnih letal pa naj bi prestregle ukrajinske sile. Proruske oblasti na polotoku Krim pa so sporočile, da je bila termoelektrarna na polotoku ponoči tarča napada z brezpilotnim letalom. Napad naj ne bi terjal smrtnih žrtev, oskrba z elektriko pa ostaja nemotena. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v sredo zatrdil, da najhujši spopadi trenutno potekajo v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, zlasti v okolici mest Bahmut in Avdijivka.

MOSKVA - Prihodnje desetletje bo verjetno najnevarnejše po koncu druge svetovne vojne, je ocenil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je Zahod obtožil, da želi prevladati nad svetom, ukrajinsko protiofenzivo v Ukrajini pa je označil za del "tektonskih premikov celotnega svetovnega reda".

WASHINGTON - Za ameriške oborožene sile Kitajska ostaja največji izziv, čeprav tudi ruska agresija na Ukrajino izpostavlja grožnje Moskve, piše v nacionalni obrambni strategiji Pentagona. Dokument poudarja, da bodo ZDA uporabile jedrsko orožje za odvračanje vseh oblik strateškega napada, tudi na primer s konvencionalnim orožjem.

FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je sklenil, da vse tri ključne obrestne mere zviša za 0,75 odstotne točke. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja se bo zvišala na dva odstotka, za odprto ponudbo mejnega posojila na 2,25 odstotka, za odprto ponudbo mejnega depozita pa na 1,50 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 2. novembra.

BRUSELJ - Potem ko je Iran v sredo uvedel sankcije proti več pravnim osebam in posameznikom iz EU, tudi slovenskemu evroposlancu Milanu Zveru (EPP/SDS), so to odločitev v uniji zavrnili kot politično motivirano. Zver jo je označil za absurdno in EU pozval k strožji politiki proti Teheranu, vključno z bolj konkretnimi sankcijami.

PRIŠTINA/TIRANA/SKOPJE - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Prištini sporočila, da je unija Kosovu namenila 75 milijonov evrov za soočanje z energetsko krizo. Albaniji pa bo za to namenila 80 milijonov evrov. Energetska kriza je ena od ključnih tem današnjih pogovorov predsednice komisije v Prištini in Tirani. Ob obisku v Skopju pa je von der Leyen v sredo izrazila prepričanje, da EU ni popolna brez Severne Makedonije. Pohvalila je napredek te države na poti v EU in sporočila, da bo unija Skopju za obvladovanje energetske krize zagotovila 80 milijonov evrov.

BEOGRAD - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po zasedanju sveta za nacionalno varnost in pogovorih s predstavniki kosovskih Srbov povedal, da je pred dnevi prejel skupno stališče držav peterice in EU. Ti so zamenjavo srbskih registrskih tablic na Kosovu označili za legitimen proces, problem pa da je "v metodah in času". Vučić zamenjavi medtem nasprotuje.

BEOGRAD - Potem ko je v sredo prisegla pred poslanci, je srbska premierka Ana Brnabić začela svoj tretji mandat na čelu srbske vlade, ki bo imela 25 ministrstev in tri ministre brez listnice. Vlado je podprlo 157 poslancev, proti jih je bilo 68, glasovanja pa se ni udeležilo 25 poslancev.

SARAJEVO/BANJALUKA - Po ponovnem štetju glasov z oktobrskih volitev v Republiki Srbski je državna volilna komisija Bosne in Hercegovine (CIK) potrdila izvolitev Milorada Dodika za predsednika omenjene entitete. Ponovno štetje glasov je zaradi suma volilne kraje zahtevala opozicija v Republiki Srbski, ki je med drugim proti Dodiku vložila tudi kazensko prijavo.

TEL AVIV/BEJRUT - Izrael in Libanon sta podpisala sporazum o morski meji med državama. Izraelski premier Jair Lapid je izjavil, da sporazum pomeni "de facto priznanje judovske države" s strani Libanona. O sporazumu glede morske meje, ki poteka na območju, bogatem z zemeljskim plinom, sta se državi dogovorili v začetku meseca po intenzivnih pogajanjih pod okriljem ZDA.

BELFAST - Severna Irska je vse bližje parlamentarnim volitvam, že drugim v tem letu, potem ko so unionisti (DUP) na izrednem zasedanju parlamenta vztrajali pri blokadi imenovanja novega predsednika parlamenta ter prvega ministra in njegovega namestnika zaradi severnoirskega protokola v sporazumu z EU po brexitu. Vodja DUP Jeffrey Donaldson je pred zasedanjem povedal, da ni bilo sprejetih dovolj ukrepov, zato njegova stranka ni podprla imenovanj na omenjene funkcije.

TEHERAN - Shodi iranskih demonstrantov, ki so v sredo obeležili 40 dni od smrti Mahse Amini, so se nadaljevali pozno v noč, pri čemer so znova posredovale varnostne sile. Konservativni predsednik Ebrahim Raisi je medtem protestniško gibanje, ki je eno največjih v zgodovini islamske republike, posredno povezal s sredinim napadom skrajnežev na jugu Irana.

MOSKVA - Ruska duma je sprejela predlog spremembe zakona o prepovedi širjenja "homoseksualne propagande" iz leta 2013. Zakon, ki je sprva prepovedoval širjenje tovrstnih sporočil mladoletnim osebam, bi po novem lahko kriminaliziral širjenje tudi med vsemi polnoletnimi državljani Rusije, je navedeno na spletni strani dume.

NEW YORK - Svet je na poti k segretju ozračja za do 2,6 stopinje Celzija do konca stoletja, kaže ocena Združenih narodov (ZN). Cilji podnebne nevtralnosti so brez pomena, če jih ne podpremo z dejanji, je dejal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Trenutne zaveze držav ne zadostujejo za dosego ciljev pariškega podnebnega sporazuma, ugotavlja poročilo Programa ZN za okolje (Unep). Posodobljene zaveze, predložene od lanske podnebne konference COP26 v Glasgowu, zmanjšujejo načrtovane globalne izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 za manj kot en odstotek.

PARIZ - Globalni izpusti energetskega sektorja bodo leta 2025 dosegli najvišjo raven, nato pa bodo začeli upadati, ocenjuje Mednarodna agencija za energijo (IEA). Agencija izpostavlja, da je ruska vojna v Ukrajini spodbudila vlaganja v obnovljive vire energije ter povzročila globoke in dolgo trajajoče spremembe.

ŽENEVA - Tuberkuloza se je po letih upadanja ponovno razmahnila in v letu 2021 povzročila smrt kar 1,6 milijona ljudi, kar je 14-odstotno povečanje v dveh letih, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Leta 2020 je namreč ta bolezen po svetu terjala 1,5 milijona smrtnih žrtev, leto pred tem pa 1,4 milijona.