Volilni pregled - 4. teden

Na predsedniških volitvah kandidirajo skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda, evropski poslanec Milan Brglez, poslanec SDS Anže Logar, ki kandidira s podpisi volivcev in izraženo podporo SDS, kandidat NSi in njihov poslanec Janez Cigler Kralj, poslanec in kandidat Levice Miha Kordiš, odvetnica Nataša Pirc Musar, ki kandidira s podpisi volivcev ter izraženo podporo Piratske stranke in Stranke mladih - Zeleni Evrope, kandidat Vesne in skupine volivcev, župan Kočevja Vladimir Prebilič ter kandidatka stranke Resni.ca in skupine volivcev, ginekologinja Sabina Senčar.

Sedmerica kandidatov, ki se poteguje za najvišjo funkcijo v državi, je tako imela mesec dni časa za nagovarjanje volivcev, da v nedeljo oddajo glas prav zanje. V času volilnega molka med petkom od polnoči ter nedeljo do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča, pa bo čas za volivce, da v miru premislijo, komu bodo namenili svoj glas.

Kampanjo zaznamovala soočenja, a večjih pretresov niso prinesla

Kandidati so v času kampanje volivce prepričevali na terenu, večina je uporabljala še družbena omrežja, v zadnjem tednu pa so nekateri volivce nagovarjali tudi s plakatov.

Kampanja je tudi tokrat postregla tudi s številnimi soočenji, ki glede na dosedanje izkušnje velikokrat odigrajo pomembno vlogo pri odločitvi volivcev.

Soočenja sicer večjih pretresov niso prinesla, so pa z bližanjem ciljni ravnini predsedniške kampanje besedni dvoboji postali bolj neposredni, kandidati so si izmenjali tudi kakšno ostro besedo.

Analitik in direktor agencije Valicon Andraž Zorko ocenjuje, da smo pred tokratnimi predsedniškimi volitvami imeli opravka s kampanjo, kot je nekoč že bila. Kandidati pa so nastopali spodobno in spoštljivo.

Ocenjuje, da so bili v soočenjih najbolj prepričljivi tisti kandidati, ki nimajo možnosti za vstop v najverjetnejši drugi krog predsedniških volitev. Logar, Pirc Musarjeva in Brglez, ki jih javnomnenjske ankete uvrščajo v sam vrh, so bili po njegovih besedah v svojih nastopih do neke mere medli, s tem pa dali priložnost preostali štirim kandidatom, da se izpostavijo.

Politolog in profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede Tomaž Deželan pa medtem ocenjuje, da so v splošnem soočenja zgrešila svoj namen. Volivci so namreč imeli več opravka s podajanjem ocene integritete kandidatov, manj pa vpogleda v to, kako bi v okviru pristojnosti predsednika države posamezen kandidat vplival na življenje ljudi, pojasnjuje.

Dodaja sicer, da integriteta posameznikov ni nepomembna, a da so volivci dobili določen negativen signal oz. "servirano sliko, da morajo biti vsi politiki pokvarjeni, in tudi tisti politiki, ki niso pokvarjeni, se jih pokvari".

Vseh sedem kandidatov je svoja stališča sicer še zadnjič soočilo na četrtkovem soočenju na Televiziji Slovenija, četverica kandidatov, ki jim javnomnenjske ankete kažejo najbolje, pa še na petkovem večernem soočenju na POP TV.

Svoj glas predčasno oddalo štiri odstotke volilnih upravičencev

V nedeljo bodo tako volivci na sedmih predsedniških volitvah v zgodovini samostojne države izbirali petega predsednika ali predsednico republike.

Med 7. in 19. uro bo v Sloveniji odprtih 2999 rednih volišč in 88 volišč omnia. 30 volišč pa bo odprtih v tujini. V volilni imenik za nedeljske volitve predsednika republike je skupaj vpisanih 1.694.429 volivcev, od tega 107.107 s stalnim prebivališčem v tujini.

Oddanih je bilo tudi 3934 vlog za glasovanje po pošti v Sloveniji, 319 vlog za glasovanje na domu in 4949 vlog za glasovanje na volišču izven okraja stalnega prebivališča.

Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v tujini so oddali 279 vlog za glasovanje na omnia volišču v Sloveniji. Volivke in volivci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki bodo na dan glasovanja v tujini in želijo tam glasovati, pa so oddali 499 vlog za glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in 593 vlog za glasovanje po pošti iz tujine.

Od torka do četrtka pa je na 96 voliščih po Sloveniji že potekalo predčasno glasovanje. V treh dneh je svoj glas predčasno oddalo skoraj 68.000 volivcev oziroma približno štiri odstotke volilnih upravičencev. Udeležba na predčasnih volitvah je tokrat precej višja kot na zadnjih dvojih predsedniških volitvah. V vseh treh dneh skupaj je na volitvah predsednika republike leta 2017 predčasno glasoval 28.201 volivec oziroma 1,65 odstotka vseh volilnih upravičencev, leta 2012 pa 23.350 volivcev oziroma 1,36 odstotka vseh.

Na predčasnem glasovanju je letos svoj glas oddal tudi aktualni predsednik republike Borut Pahor, ki je ljudi povabil k izbiri kandidata, ki bo skrbel za povezanost Slovenije, hkrati pa tudi za dobre odnose z državami v regiji in mednarodni ugled Slovenije. Predčasno je svoj glas oddala tudi predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, ki je ob tem poudarila, da si na mestu predsednika republike želi človeka z moralnimi temelji, ki ima moralni kompas.

Ankete napovedujejo prvo mesto Logarju, boj za uvrstitev v drugi krog med Pirc Musarjevo in Brglezom

Po zadnjih javnomnenjskih anketah se najvišji rezultat v prvem krogu glasovanja obeta Anžetu Logarju, boj za drugo mesto in najverjetnejši drugi krog pa se bo, kot kaže, odvil med Natašo Pirc Musar in Milanom Brglezom.

Po mnenju analitika Zorka in politologa Deželana je sicer kakšen preobrat še možen, a je manj verjeten.

V nedeljo bomo tako korak bližje Pahorjevemu nasledniku, zmagovalca tokratnih predsedniških volitev pa bo Slovenija po pričakovanjih dobila v drugem krogu volitev, ki bo 13. novembra.