Pregled - svet, 11. 10. (torek)

WASHINGTON - IMF je v poročilu o svetovnih gospodarskih obetih napoved za svetovno gospodarsko rast za letos ohranil pri 3,2 odstotka. Za leto 2023 jo je znižal za 0,2 odstotne točke na 2,7 odstotka, ob tem pa posvaril pred morebitnim vnovičnim znižanjem. Opozoril je tudi na visoko inflacijo, ki bo vrhunec dosegla letos, a bo povišana ostala daljše obdobje. Pri tem sklad za Nemčijo in Italijo, največje in tretje največje gospodarstvo evrskega območja, za prihodnje leto napoveduje zdrs v recesijo in krčenje BDP. Krčenju BDP naj bi se medtem izognili Francija in Združeno kraljestvo.

BRUSELJ - Če bo ruski predsednik Vladimir Putin zmagal v vojni v Ukrajini, bo to "predstavljalo grožnjo tudi za vse nas", je pred zasedanjem obrambnih ministrov Nata povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zaveznice morajo zato še naprej nuditi podporo Ukrajini, pri čemer pa se praznijo tudi njihova skladišča z vojaško opremo in orožjem, je dejal Stoltenberg. Ministri, med njimi slovenski obrambni minister Marjan Šarec, bodo v sredo z ukrajinskim kolegom Oleksijem Reznikovom razpravljali tudi o tem, kakšno pomoč še potrebuje Ukrajina.

SANKT PETERBURG - Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju v Sankt Peterburgu vodji mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafaelu Grossiju dejal, da je "odprt za dialog" o jedrski elektrarni v Zaporožju, ki je pod nadzorom ruskih sil. Generalni direktor IAEA je po sestanku opozoril, da so razmere v Zaporožju zaradi rednega obstreljevanja vse bolj "nevarne, nestabilne in zahtevne". Pozval je k vzpostavitvi območja okoli jedrske elektrarne, kjer bi veljala prepoved ognja, pri čemer pa ta načrt ne predvideva demilitarizacije in umika ruske vojske.

KIJEV - Po obsežnih ponedeljkovih ruskih raketnih napadih na številna mesta v Ukrajini se je število smrtnih žrtev povzpelo na 19, ranjenih je bilo več kot sto ljudi, so sporočile ukrajinske oblasti. Iz Zaporožja na jugu države poročajo o novem ruskem napadu, ki je zahteval najmanj eno življenje, v številnih mestih širom Ukrajine pa je ponovno slišati opozorilne sirene in eksplozije. Združeni narodi so sporočili, da bi ruski napadi na mesta po vsej Ukrajini, usmerjeni v civiliste in civilne objekte, lahko kršili vojna pravila in pomenili vojne zločine.

KIJEV/BERLIN - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po dveh dneh obsežnih ruskih raketnih napadov voditeljem držav skupine G7 dejal, da ima ruski predsednik Vladimir Putin še vedno prostor za nadaljnjo eskalacijo konflikta. V luči tega jih je pozval, naj Ukrajini pomagajo pri financiranju sistema zračne obrambe. Hkrati je posvaril pred povečano grožnjo iz Belorusije in poudaril, da si Rusija želi v vojno potegniti svojo zaveznico. Mednarodno skupnost je zato pozval, naj na meji med Ukrajino in Belorusijo namesti misijo mednarodnih opazovalcev, ki bi spremljala varnostne razmere. Po pogovoru z Zelenskim so članice G7 obljubile nadaljnjo finančno, humanitarno, vojaško, diplomatsko in pravno podporo ter se zavezale, da bodo trdno stali ob strani Ukrajini, dokler bo to potrebno.

BERLIN/VARŠAVA - Povečan pritok ukrajinskih beguncev in prihodi migrantov po balkanski poti v Nemčiji sprožajo skrbi. Poraja se vprašanje glede nastanitvenih zmogljivosti, pri čemer v Berlinu že bijejo plat zvona. Nemška notranja ministrica Nancy Faeser je povedala, da želi Nemčija zaradi naraščajočega števila beguncev podaljšati nadzor na meji z Avstrijo tudi po novembru. Ob tem je vlado v Srbiji pozvala k ukinitvi brezvizumskega režima za državljane številnih tretjih držav, ki da je pripomogel k porastu nezakonitih vstopov v EU po balkanski poti. Poljska je medtem sporočila, da je pripravljena na nov val beguncev iz Ukrajine, kjer so se razmere po ruskih napadih nevarno zaostrile.

LONDON - Kronanje kralja Karla III. bo potekalo 6. maja prihodnje leto, so sporočili iz Buckinghamske palače in hkrati obljubili, da bo ceremonija odražala zgodovinsko tradicijo monarhije in njeno vlogo v sodobnem svetu. Kronanje britanskih monarhov je slovesno versko obredje in tradicionalno poteka nekaj mesecev po nastopu novega vladarja na prestol, torej po obdobju državnega in kraljevega žalovanja ter intenzivnih priprav. Karel III. je bil 10. septembra formalno razglašen za novega britanskega kralja, dva dni po smrti njegove matere, kraljice Elizabete II.

LONDON - Vrhovno sodišče v Združenem kraljestvu začenja oceno zakonitosti izvedbe referenduma o neodvisnosti Škotske brez privolitve vlade v Londonu. Regionalna vlada v Edinburghu želi tak referendum, ki naj bi bil posvetovalne narave, izvesti 19. oktobra prihodnje leto, a britanska vlada temu odločno nasprotuje. Odločitev sodišča bo predvidoma znana šele čez nekaj mesecev.

BRUSELJ - Veleposlanik EU v Belorusiji, nemški diplomat Dirk Schuebel, je predčasno končal svoj mandat v Minsku, saj mu, kot je v ponedeljek sporočil na družbenem omrežju Facebook, beloruske oblasti pod vodstvom Aleksandra Lukašenka niso podaljšale vizuma in akreditacije. Pri tem je bil kritičen do kršitev človekovih pravic s strani beloruskih oblasti.

BRUSELJ - EU je veleposlanico Nikaragve Zoilo Müller v ponedeljek razglasila za persono non grata. Gre za ukrep, s katerim se je odzvala na odločitev te srednjeameriške države, ki je že konec septembra veleposlanico EU v Managui razglasila za persono non grata. Nikaragva pri tem ni navedla nobenih razlogov, EU pa meni, da je bil ukrep neupravičen.

JERUZALEM/BEJRUT - Izrael je po intenzivnih pogajanjih pod okriljem ZDA sporočil, da je z Libanonom dosegel "zgodovinski dogovor" o morski meji, ki poteka na območju, bogatim z zemeljskim plinom. Pogajalci obeh držav, ki sta tehnično sicer še vedno v vojni, so pred tem sporočili, da so bile njihove zahteve izpolnjene.

CARACAS/CIUDAD DE GUATEMALA/MIAMI - Zaradi močnega deževja in poplav po tropski nevihti Julia, ki je v nedeljo dosegla Nikaragvo, je v Srednji in Južni Ameriki doslej umrlo najmanj 59 ljudi. Posebej prizadeta je Venezuela, kjer je zaradi zemeljskega plazu, ki se je sprožil v soboto ponoči, življenje izgubilo že najmanj 34 ljudi.