Pregled - svet, 7. 10. (petek)

Ljubljana, 7. oktobra - Pregled dogodkov v svetu v petek, 7. oktobra.

OSLO - V času ruske agresije na Ukrajino so prejemniki letošnje Nobelove nagrade za mir postali zagovorniki človekovih pravic in borci za demokracijo v treh sosednjih državah - aktivist iz Belorusije Ales Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Predsednica norveškega Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen je pojasnila, da je odbor letos želel izpostaviti izjemen pomen civilne družbe in opozicije v vsaki družbi - tako demokratični kot avtokratski. Letošnje Nobelove nagrade je zato treba razumeti tudi kot sporočilo avtokratom in sporočilo, da se mora vojna končati, je še dodala. Iz sveta, tudi iz Slovenije, so se zvrstile čestitke nagrajencem. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da podelitev Nobelove nagrade osvetljuje moč civilne družbe pri pospeševanju miru, ter skupine civilne družbe označil kot kisik demokracije ter katalizatorje miru.

PRAGA - Voditelji članic EU so se strinjali, da je pri nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo, vključno z omejevanjem cen plina, potreben evropski pristop, sta po neformalnem zasedanju poudarila češki premier Petr Fiala in predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Čez dva tedna bo potekal redni vrh EU in do takrat bo Evropska komisija predvidoma predstavila konkretne predloge ukrepov. Voditelji EU so tudi znova potrdili polno podporo Ukrajini in dosegli dogovor o misiji EU za usposabljanje ukrajinskih vojakov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je EU za Ukrajino namenila že 19 milijard evrov brez vojaške pomoči, v prihodnjih dneh pa ji bo namenila še dve milijardi v okviru makrofinančne pomoči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer voditelje EU v video nagovoru, objavljenem na njegov spletni strani, znova pozval k povečanju dobav orožja in streliva Ukrajini

KIJEV - Po podatkih ukrajinskih oblasti je v ruskem raketnem napadu, ki je v četrtek pretresel ukrajinsko mesto Zaporožje, umrlo najmanj enajst oseb. Iz ruševin so rešili 21 prebivalcev, nekateri med njimi naj bi bili huje ranjeni. Ruske okupacijske oblasti v regiji Herson so medtem sporočile, da je bilo v ukrajinskem obstreljevanju avtobusa v regiji ubitih pet civilistov, še pet je bilo ranjenih. Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je spričo niza uspehov ukrajinskih sil na vzhodu in jugu države pozval ruske vojake k predaji in jim pri tem zagotovil življenje, varnost in pravico. Po ocenah britanskih obveščevalcev zajeti ruski tanki tvorijo že okoli polovico ukrajinskih tankovskih sil.

NEW YORK/WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek opozoril, da svet vse od leta 1962 v času kubanske krize še ni bil tako blizu tveganja za jedrsko uničenje, kot je sedaj, ko ruski državni vrh po porazih na bojiščih v Ukrajini govori o možnosti uporabe taktičnega jedrskega orožja. Za ruskega predsednika Vladimirja Putina je dejal, da ga še kar dobro pozna in ve, da se ne šali, ko govori o uporabi taktičnega jedrskega ali pa biološkega oziroma kemičnega orožja. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je sicer danes zatrdila, da ZDA niso opazile nobenih znakov, da bi se Rusija aktivno pripravljala na uporabo jedrskega orožja v Ukrajini

ŽENEVA - Svet ZN za človekove pravice je potrdil, da bo pričel spremljati stanje človekovih pravic v Rusiji. To je prva resolucija v zgodovini, ki se osredotoča na kršitve pravic znotraj te države. Organ ZN je sprejel osnutek besedila, ki so ga skupaj predložile skoraj vse države EU, z izjemo Madžarske. V njem predlagajo, da Svet imenuje t. i. posebnega poročevalca, ki naj bi eno leto spremljal stanje človekovih pravic v Rusiji, kjer je zatiranje svobode govora, politične opozicije in nevladnih organizacij s strani oblasti vse močnejše, medtem ko v sosednji Ukrajini divja vojna. Poročevalec naj bi nato čez eno leto poročilo predstavil Svetu v Ženevi in Generalni skupščini ZN v New Yorku.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je dopolnil 70 let in ob tem prejel čestitke iz domovine in tudi tujine, a slednjih spričo ruske vojne v Ukrajini, ki ga je mednarodno v veliki meri osamila, ni bilo veliko. Ruski patriarh Kiril je ocenil, da je Putina na oblast postavil Bog, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko pa mu je poklonil traktor. Čestitke so Putinu izrekli tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, tadžiški predsednik Emomali Rahmon in severnokorejski voditelj Kim Jong-un.

BANGKOK - Pred tajskim vrtcem, kjer je nekdanji policist v četrtek v enem najhujših množičnih pobojev v zgodovini Tajske umoril najmanj 37 ljudi, so se danes zbrale žalujoče družine. Preživele je v bolnišnici obiskal kralj Maha Vajiralongkorn, premier Prayut Chan-O-Cha pa je položil rože pri vrtcu, kjer se je zgodil napad. Krvavi napad je državo pahnil v globoko žalost. Zastave na tajskih vladnih stavbah visijo na pol droga v znak žalovanja.

TEHERAN - Mahsa Amini je umrla zaradi bolezni in ne zaradi udarcev, piše v uradnem forenzičnem poročilu, objavljenem tri tedne po smrti 22-letnice v policijskem pridržanju. Njena smrt naj bi bila povezana z operacijo možganskega tumorja, ko je bila stara osem let. Potem ko so v Teheranu nedavno našli truplo 16-letne Nike Šaharami, ki se je udeležila protestov po smrti Aminijeve, državo sicer zdaj pretresa smrt še ene najstnice. Gre za prav tako 16-letno Sarino Esmailzadeh, ki je po navedbah aktivistov umrla, potem ko so jo teden dni pred tem s palicami hudo pretepli po glavi. Oblasti to zanikajo in trdijo, da je dekle storilo samomor.

RIM - Italijanska vlada je sprejela nove ukrepe za znižanje porabe zemeljskega plina. Ogrevalna sezona bo v zimi 2022-23 15 dni krajša, temperatura bo nižja za eno stopinjo, Italijani pa bodo za eno dodatno uro dnevno brez centralnega ogrevanja, določa odlok, ki ga je v četrtek podpisal minister za zeleni prehod Roberto Cingolani. Vsi trije ukrepi skupaj naj bi državi pomagali v prihajajoči zimi prihraniti 2,7 milijarde kubičnih metrov plina.

BERLIN - Zgornji dom nemškega parlamenta, bundesrat, je potrdil zakonodajni paket, ki naj bi državi pomagal skozi zimo. Zakonodaja je po navedbah nemškega gospodarskega ministrstva pomembna za zagotavljanje varne energetske oskrbe Nemčije in zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina. Bundesrat je pritrdil tudi znižanju davka na zemeljski plin na sedem odstotkov od letošnjega oktobra do marca 2024.

LUXEMBOURG - Avstrija je vložila tožbo pri Sodišču EU zaradi opredelitve jedrske energije in plina kot prehodno zelenih dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. V tožbi, ki bi se ji lahko pridružil tudi Luksemburg, se med drugim sklicuje na poročilo mednarodnih strokovnjakov, po katerem jedrska energija ni trajnostna. Prav tako opozarja, da uredba nima ustrezne pravne podlage, saj da Evropska komisija nima pristojnosti sprejemanja tako daljnosežnih odločitev. Poleg tega se sklicuje na postopkovne napake, saj naj bi bilo na voljo premalo časa za razpravo.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je podpisal izvršni ukaz za zaščito osebnih podatkov državljanov EU in ZDA, pri čemer je upošteval evropske pomisleke, med drugim menda tudi na področju zbiranja in zlorabe podatkov ameriških obveščevalnih agencij. Izvršni ukaz zagotavlja nov pravni okvir za čezatlantske toke podatkov, ki so ključnega pomena za digitalno gospodarstvo, je sporočila Bela hiša. Bidnov ukrep bo morala pregledati in ratificirati Evropska komisija, kar bo trajalo nekaj mesecev. Je pa evropski komisar za pravosodje Didier Reynders Bidnovo potezo že pozdravil kot bistven korak naprej pri obnovi varnega in prostega pretoka podatkov čez Atlantik.

MONTREAL - Sektor civilnega letalstva si bo prizadeval do leta 2050 doseči neto ničelne izpuste toplogrednih plinov, je sporočila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. T. i. aspiracijski cilj so dosegli na skupščini, ki je združila predstavnike 193 držav na sedežu organizacije v Montrealu. V organizaciji, ki je specializirana agencija Združenih narodov, so sklep o cilju na Twitterju označili za "zgodovinski dogovor". Velika večina držav je cilj podprla kljub pomislekom nekaterih držav, kot sta Kitajska in Rusija. Na drugi strani so nekatere evropske države zahtevale več ambicije in so končni dogovor označile za kompromis.

BANJALUKA - Več tisoč ljudi je v četrtek protestiralo zaradi volilnih izidov v Bosni in Hercegovini, ki po trditvah opozicijskih strank kažejo na volilno krajo. Protestniki so zahtevali razveljavitev volitev, na katerih je kandidat za predsednika Republike Srbske Milorad Dodik po mnenju opozicije ukradel zmago protikandidatki Jeleni Trivić. Organizatorji protesta ocenjujejo, da se je na protestu zbralo okoli 30.000 ljudi. Med njimi je bila tudi Trivićeva, ki je napovedala ponovno štetje glasov, potem pa nove volitve. Po zadnjih delnih neuradnih izidih, ki jih je objavila državna volilna komisija, v tekmi za predsednika Republike Srbske Dodik vodi pred Trivićevo za 28.336 glasov.

PRAGA - EU bo v Armenijo poslala civilno misijo, ki bo pomagala pri določanju meje z Azerbajdžanom, sta po srečanju ob robu prvega zasedanja Evropske politične skupnosti v Pragi sporočili sprti strani, med katerima je septembra ponovno izbruhnilo nasilje v pokrajini Gorski Karabah. Državi sta ob posredovanju francoskega predsednika Emmanuela Macrona in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela sprejeli skupno izjavo in potrdili svojo zavezanost ustanovni listini ZN in deklaraciji iz Alma Ate iz leta 1991, po kateri druga drugi priznavata ozemeljsko celovitost in suverenost. Misija EU naj bi se sicer začela oktobra in trajala največ dva meseca, naslednje srečanje med stranema pa bo potekalo konec oktobra v Bruslju.

TAMPA - Floridske oblasti poročajo, da je zaradi orkana Ian, ki je prejšnjo sredo udaril na Floridi, doslej umrlo najmanj 100 ljudi, od tega 91 na Floridi, pet v Severni Karolini, trije na Kubi in en v Virginiji. S tem je Ian postal drugi najbolj smrtonosen orkan v ZDA v 21. stoletju po Katrini, ki je leta 2005 za seboj pustila 1800 mrtvih. Najbolj smrtonosen orkan v zgodovini ZDA je bil sicer Great Galveston, ki je leta 1900 v Teksasu pobil približno 8000 ljudi.

RIO DE JANEIRO - Septembra je bil posek amazonskega deževnega gozda v Braziliji izveden v največjem obsegu za ta mesec doslej, kažejo podatki, objavljeni pred drugim krogom predsedniških volitev v Braziliji, v katerem se bo Jair Bolsonaro pomeril z nekdanjim predsednikom Luizom Inaciom Lulo da Silvo. Satelitski posnetki kažejo, da je bilo uničenih 1455 kvadratnih kilometrov gozda. Izsekano območje je enako 25-kratni površini newyorškega Manhattna. Gre za največji posek za mesec september od začetka spremljanja teh podatkov leta 2015.

SAN FRANCISCO - Po več letih prelaganj je Tesla zagnal proizvodnjo tovornjakov, je prek družbenega omrežja Twitter sporočil ustanovitelj proizvajalca električnih vozil Elon Musk. Prva vozila bodo 1. decembra začeli dostavljati podjetju Pepsi, koliko, pa ni znano. Musk je dejal, da bodo imeli tovornjaki približno 800-kilometrski domet. Njihovo proizvodnjo je Teslin ustanovitelj napovedal že ob koncu leta 2017, po prvotnih načrtih naj bi stekla že leta 2019.

PARIZ - Prevaranti so kripto borzi Binance ukradli za okoli 100 milijonov dolarjev kriptovalut, je sporočilo podjetje. Nepridipravi so izkoristili sistem na način, da je ta proizvedel več kriptožetonov BNB, ki jih izdaja Binance. Prenakazali so si dva milijona žetonov BNB, kar nanese okoli 580 milijonov dolarjev vrednosti. Kasneje je podjetje dodalo, da je bilo okoli 80 odstotkov ukradenih žetonov takoj zamrznjenih, zato je škoda omejena na manj kot 100 milijonov dolarjev.

jav/sg/rp/rpe/mg/msc/lkr/mc/blm/vr/bg/tib/zc/mrn/akt/jav
© STA, 2022