STA soočenje: Glavni izziv mednarodne politike ukrajinsko vprašanje

Ljubljana, 6. oktobra - Kandidati za predsednika republike kot glavni izziv mednarodne politike večinoma vidijo ukrajinsko vprašanje. Milan Brglez in Janez Cigler Kralj sta omenila energetsko in prehransko varnost, Anže Logar in Vladimir Prebilič gospodarsko sodelovanje, Miha Kordiš in Nataša Pirc Musar podnebne spremembe, Sabina Senčar pa izpostavlja zavzemanje za mir.

STA je kandidatom zastavila naslednja vprašanja:

1. Kam boste šli na prvi obisk v tujino? S kom se želite najprej srečati? In zakaj?

2. Kaj so po vašem mnenju glavni izzivi v mednarodni politiki, sploh ob naglih spremembah geopolitičnih razmerij?

3. Kakšen je vaš pogled na pristojnost predsednika, da postavi in odpokliče veleposlanike? Boste pri tem sledili predlogom vlade oz. v kakšnih primerih bi ji nasprotovali? Bi denimo odpoklicali veleposlanika Kajzerja?

Odgovore kandidatov STA navaja v vrstnem redu, v kakršnem bodo kandidati objavljeni na glasovnici.

Milan Brglez

Na prvi obisk v tujino bom šel v Zagreb. Odlični odnosi s Hrvaško so ključni za medsosedske odnose in odnos Slovenije do držav nekdanje Jugoslavije. Glavni izzivi v mednarodni politiki so mir in varnost ter prehranska, energetska varnost in ekonomska stabilnost v najširšem pomenu.

Pooblastila predsednika republike na področju postavitve in odpoklica veleposlanika določa ustava. Predsednik je prvi branik ustavnosti in zakonitosti. Če bi katerikoli veleposlanik kršil zakon o zunanjih zadevah ali drug zakon, bi ga odpoklical.

Anže Logar

Najprej bom obiskal Berlin, pa tudi Nato. Glavni izziv v mednarodni politiki je enotnost Zahoda, ki je na preizkušnji v primeru ruske agresije na Ukrajino. Za Slovenijo je ključni izziv ohranjanje dobrih odnosov z najpomembnejšimi partnericami in uspeti s kandidaturo za članstvo v Varnostnem svetu ZN.

Potrebe po krepitvi pristojnosti predsednika republike ne vidim. V času ministrovanja sem se o imenovanjih in razrešitvah veleposlanikov predhodno posvetoval s predsednikom in vedno dosegel soglasje. Tako mora biti tudi v prihodnje. V primeru Kajzer bi deloval po črki zakona.

Janez Cigler Kralj

V ožji krog sodijo vse sosednje države zaradi nujnosti dobrega sodelovanja ter Nemčija kot naša glavna trgovinska partnerica. Trenutno so gotovo največji izziv v mednarodni politiki zagotavljanje miru ter končanje ruske agresije v Ukrajini ter z njo povezana energetska in prehranska varnost.

Glede odpoklica veleposlanikov je zame najbolj pomembna strokovna usposobljenost, zato bi bilo moje ravnanje podrejeno temu kriteriju. Počakal bi, da inšpekcijski organi opravijo svoje delo ter se odločil na podlagi njihovega poročila.

Miha Kordiš

Za rešitev rusko-ukrajinskega konflikta potrebujemo resna mirovna pogajanja. Kolikor vem, se za mir trudi le francoski predsednik Macron, zato bi najprej obiskal Francijo. Slovenija mora zavzeti politično držo miru, nenasilja, sodelovanja, neuvrščenosti, bratstva med narodi. Potrebujemo skupen napor proti podnebnemu zlomu.

Kajzerja bi odpoklical, saj je dal lojalnosti SDS prednost pred lojalnostjo domovini. Pristojnosti ne bi širil. Podpiram ukinitev kvote, da je lahko desetina veleposlanikov nepoklicnih diplomatov.

Nataša Pirc Musar

Verjetno bi najprej obiskala eno od držav Nata. Vprašanja Ukrajine ne gre podcenjevati, čeprav imajo tudi drugi izzivi lahko bistveno večje posledice. To so podnebne spremembe in z njimi povezani problemi: prehranska varnost, migracije, revščina ... Za Slovenijo želim, da ji uspe kandidatura za nestalno članstvo v Varnostni svet ZN.

Predsednik edini lahko imenuje ali odpokliče veleposlanika. V primeru Kajzerja bi ga odpoklicala. Veleposlaniki so uslužbenci države, ne posamezne stranke.

Vladimir Prebilič

Najprej bi obiskal Italijo. V luči izidov tamkajšnjih parlamentarnih volitev bi želel zagotoviti spoštovanje pravic slovenske manjšine. Glavni izziv mednarodne politike je trenutno zagotovo neutrudno iskanje poti k miru, druga prioriteta pa spodbujanje gospodarskega sodelovanja.

Tako v postopek imenovanja kot odpoklica veleposlanikov mora biti predsednik aktivno vključen. Strinjam se, da bi bilo treba postopek odpoklica formalno urediti po zgledu postopka imenovanja, kar vključuje posvetovanje, ne pa t. i. politike izvršenih dejstev.

Sabina Senčar

Najprej bom obiskala sosednje države, takoj zatem pa Moskvo. V zunanji politiki smo največkrat največji sovražnik sami sebi. Če se postavimo na katero koli stran, od tega ni koristi, lahko pa dobimo sovražnika. Težiti bi morali k miru. Z nevtralnostjo. Tako dobimo zaupanje. Na Brdu bi se lahko srečala Putin in Zelenski, otroci bi se še leta učili o slovenskem sporazumu, ki je preprečil morebitno 3. svetovno vojno.

Imenovanje in odpoklic veleposlanika mora biti v domeni predsednika. Bom strankarsko in ideološko neopredeljena. Le tako je možno imenovati strokovne kadre.

spc/moz
© STA, 2022