Lokalne volitve: Svoje predstavnike volijo tudi pripadniki obeh narodnih skupnosti

pripravila Vesna Pušnik Brezovnik

Ljubljana, 8. oktobra - Na lokalnih volitvah svoje predstavnike v občinske svete na podlagi posebne volilne pravice volijo tudi pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti, in sicer v štirih primorskih in petih prekmurskih občinah. Posebnost je Občina Dobrovnik z večinskim madžarskim prebivalstvom, kjer posebej volijo tudi predstavnika slovenskega naroda.

V Sloveniji imamo dve avtohtoni narodni skupnosti, italijansko in madžarsko. Obema so zagotovljene vse pravice iz ustave in veljavnih mednarodnih pogodb, sicer pa posebne pravice avtohtone madžarske in italijanske narodne skupnosti opredeljujeta 11. in 64. člen ustave. Pravice narodnih skupnosti so zagotovljene ne glede na število pripadnikov teh skupnosti.

Med drugim imata obe skupnosti pravico do izražanja narodne pripadnosti in pravico do uporabe svojega jezika in pisave, prav tako pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku, na območjih občin, v katerih živita, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Obema je med drugim zagotovljena tudi pravica, da gojita odnose s svojima matičnima narodoma in njunima državama.

Občine, kjer živita omenjeni narodni skupnosti, s statutom določijo neposredno zastopanost narodnih skupnosti v organih občine. Sicer pa v okviru svojih pristojnosti občine s posebnimi akti urejajo vprašanja, ki zadevajo uresničevanje pravic ter financiranje narodnih skupnosti.

V narodnostno mešanih občinah najmanj en član občinskega sveta pripadnik narodne skupnosti

Po zakonu o lokalnih volitvah imata v narodnostno mešanih občinah narodni skupnosti v občinskih svetih desetino skupnega števila članov občinskega sveta oziroma najmanj enega.

Največ, in sicer po tri predstavnike ima italijanska narodna skupnost v občinskih svetih v Mestni občini Koper, kjer je vseh članov občinskega sveta 33, in v Občini Piran, kjer imajo 25-članski občinski svet. V občini Izola ima italijanska narodna skupnost dva člana občinskega sveta, v ankaranski pa enega.

Predstavniki madžarske narodne skupnosti svoje predstavnike volijo v občinske svete v občinah Lendava, Dobrovnik, Šalovci, Moravske Toplice in Hodoš, pri čemer imajo po dva člana v občinskih svetih v občinah Lendava in Moravske Toplice, v ostalih pa po enega.

Kandidate za člane občinskih svetov, ki so predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti v posameznih občinah, določijo volivci, ki so pripadniki teh narodnih skupnosti, s podpisi najmanj 15 volivcev. Člani občinskega sveta, ki so predstavniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti, so voljeni po večinskem volilnem sistemu.

V Občini Dobrovnik posebej volijo tudi predstavnika pripadnikov slovenskega naroda

Izmed vseh omenjenih občin je posebnost Občina Dobrovnik, ki ima skupno nekaj več kot 1300 prebivalcev, od tega je več kot polovica pripadnikov madžarske narodnosti. In ker ji to omogoča 40. člen zakona o lokalni samoupravi, je občina v statutu določila, da se v 11-članski občinski svet izvoli po en predstavnik madžarske narodne skupnosti, Romov, ki se prav tako voli v tej občini, in tudi en predstavnik pripadnikov slovenskega naroda, kar je posebnost v slovenskem prostoru.

Za volitve predstavnika pripadnikov slovenskega naroda volilni imenik sestavi ministrstvo za notranje zadeve, je za STA pojasnila tajnica Občine Dobrovnik Ester Povše. Na njem so tisti, ki imajo slovensko državljanstvo, brez tistih, ki imajo volilno pravico kot pripadniki Romov ali madžarske narodne skupnosti. Tudi zanje je pripravljen posebni volilni imenik, ki pa pripravijo v njunih skupnostih.

Volivce v tej občini tako na lokalnih volitvah čaka več volilnih skrinjic kot drugje. In sicer ena za župana, ena za "navadnega" občinskega svetnika ter po ena za predstavnika madžarske narodne skupnosti, slovenskega naroda in predstavnika Romov.

Hkrati je na voliščih še ena volilna skrinjica, kamor oddajo glasove volivci, ki volijo predstavnike v svet madžarske samoupravne narodne skupnosti v tej občini, saj te volitve praviloma potekajo hkrati z lokalnimi volitvami. Poleg vseh omenjenih volilnih skrinjic pa volivci na lokalnih volitvah oddajajo tudi glasove za člane svetov krajevnih skupnosti, je povzela tajnica Občine Dobrovnik.

Več dela imajo tako tudi vključeni v izvedbo volitev s štetjem glasovnic. Sicer pa sta po septembrskih podatkih v Občini Dobrovnik 1102 volilna upravičenca, od teh je 557 pripadnikov madžarske narodne skupnosti. Občino Dobrovnik sestavljajo tri naselja, in sicer Žitkovci in Dobrovnik, ki ležita na narodnostno mešanem območju, kjer je večji del prebivalstva pripadnikov madžarske narodnosti, ter naselje Strehovci, ki leži izven dvojezičnega območja.

Tako kot v primeru madžarske narodne skupnosti tudi za člane svetov samoupravnih skupnosti italijanske narodnosti v štirih primorskih občinah volitve praviloma potekajo hkrati z lokalnimi volitvami.

Poleg tega, da sta italijanska in madžarska narodna skupnost neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave, sta zastopani tudi v državnem zboru. Na državnozborskih volitvah se namreč vedno izvoli tudi po en poslanec italijanske in madžarske narodne skupnosti.

vpu/np
© STA, 2022