Pregled - svet do 12. ure

SARAJEVO - Na nedeljskih volitvah članov predsedstva BiH se sodeč po najnovejših delnih izidih državne volilne komisije obeta vnovična zmaga Željka Komšića za hrvaškega člana. Po skoraj 85 odstotkih preštetih glasov je namreč Komšič prejel 53,61 odstotka glasov, Borjana Krišto, ki so jo podprle vse hrvaške stranke, pa 46,39 odstotka. Zmaga za bošnjaškega člana predsedstva je pripadla Denisu Bećiroviću, ki je tako premagal predsednika največje bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Bakirja Izetbegović, srbska članica predsedstva pa bo po novem Željka Cvijanović. Milorad Dodik naj bi bil izvoljen za predsednika Republike Srbske. Premagal naj bi članico opozicijske srbske Stranke demokratičnega napredka (PDP) Jeleno Trivić.

ZAGREB/SARAJEVO - Hrvaški premier Andrej Plenković je pozdravil spremembe volilnega zakona Bosne in Hercegovine, ki jih je v nedeljo sprejel visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt. Nanje se je odzvala tudi delegacija Evropske unije, ki je sporočila, da gre izključno za odločitev visokega predstavnika. Ena od ključnih sprememb, ki jih je uvedel Schmidt, je, da je povečal število predstavnikov v zgornji dom parlamenta Federacije BiH. S tem je med drugim onemogočil Bošnjakom, da bi v domu narodov preglasovali Hrvate in spremenili ustavo BiH.

BRASILIA - Levičar Luiz Inacio Lula da Silva je na nedeljskih predsedniških volitvah v Braziliji po 99 odstotkih preštetih glasov dobil 48,3 odstotka, desničarski kandidat in sedanji predsednik Jair Bolsonaro pa jih je dobil 43,3 odstotka. Ker noben ni dobil 50 odstotkov, bo potreben drugi krog volitev, ki bo 30. oktobra. 67-letni nekdanji vojaški častnik Bolsonaro je tako presegel pričakovanja oziroma napovedi anket, po katerih bi lahko 76-letni Lula da Silva zmagal že v prvem krogu, in je sporočil, da so premagali laži anket javnega mnenja.

STOCKHOLM - Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke švedskemu genetiku Svanteju Pääbu za odkritja v povezavi z genomi izumrlih praljudi in evolucije človeka, je sporočil švedski inštitut Karolinska. Pääbo bo Nobelovo nagrado prejel za uspešno sekvenciranje genoma neandertalca, izumrle vrste pračloveka, odkril pa je tudi dotlej neznano vrsto človečnjaka, denisovance. Poleg tega je s primerjavo genskih zapisov odkril, da je med obema zdaj izumrlima vrstama praljudi obstajala interakcija in da sta obe vrsti predali svoj genski zapis moderni vrsti človeka, homo sapiensu, ko je ta pred približno 70.000 leti prišel iz Afrike.

LONDON - Velika Britanija ne bo znižala najvišje stopnje dohodnine s 45 na 40 odstotkov, je le dober teden dni po predstavitvi obsežnega svežnja ukrepov, ki je zamajal finančne trge, sporočil finančni minister Kwasi Kwarteng. Kot je dejal, ta predvideni ukrep preveč odvrača pozornost od ostalih. Gre za prvi večji preobrat vlade premierke Liz Truss, ki je položaj prevzela pred slabim mesecem dni. Predlog bi se sicer nanašal na Britance, ki zaslužijo več kot 150.000 funtov letno.

SOFIJA - Na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Bolgariji je po 99 odstotkih preštetih glasov slavila desnosredinska stranka GERB nekdanjega premierja Bojka Borisova, ki je prejela 25,4 odstotka glasov. Na drugem mestu ji z 20,2 odstotka sledi stranka Nadaljujemo spremembo (PP) Kirila Petkova, ki je vlado vodil do poletja. Na že četrtih volitvah v Bolgariji v manj kot dveh letih se je v parlament uvrstilo še pet strank. Liberalna Stranka turške manjšine DPS naj bi s 13,5 odstotka podpore postala tretja najmočnejša stranka v državi.

KIJEV - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem video nagovoru v nedeljo izpostavil najnovejše uspehe ukrajinske vojske na bojiščih v štirih vzhodnih regijah, ki si jih je v petek nezakonito priključila Rusija. Kot je poudaril, je ruski poskus aneksije teh ozemelj spričo ukrajinskih zavzetij nesmiseln in nepomemben ter bo utonil v pozabo. Takoj ko se bo ukrajinska zastava vrnila na zasedena ozemlja, se nihče več ne bo spominjal ruske farse z dokumenti in aneksijami, je dejal Zelenski in obenem potrdil, da so ukrajinske enote ponovno prevzele popoln nadzor nad strateško pomembnim železniškim središčem Liman v vzhodni regiji Doneck in ga 'očistile' ruskih sil.

OUAGADOUGOU - Potem ko so oborožene sile Burkina Fasa v petek izvedle državni udar in odstavile predsednika Paul-Henrija Sandaogoja Damibo, je ta po navedbah verskih in lokalnih voditeljev v nedeljo privolil v odstop. Kmalu za tem naj bi tudi pobegnil v Lome, glavno mesto Toga. Njegova odločitev naj bi sledila pogovorom Damibe z novim samooklicanim voditeljem Ibrahimom Traorejem, kjer naj bi Damiba postavil sedem pogojev za svoj odstop. Med njimi so bila varnostna jamstva zanj in njegove zaveznike v vojski ter spoštovanje zaveze, ki jo je dal Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav (Ecowas), da bo v dveh letih ponovno vzpostavil civilno vladavino.

TEHERAN - V Iranu se nadaljujejo protesti, ki so izbruhnili po smrti 22-letne Mahse Amini. Po najnovejših podatkih skupine Iranske človekove pravice so doslej terjali že 92 življenj. Uradnih podatkov o žrtvah sicer ni, iranska poluradna tiskovna agencija Fars pa je prejšnji teden poročala o okoli 60 mrtvih. Po nedeljskih spopadih med študenti in policijo so medtem danes prekinili predavanja v živo na največji iranski univerzi.

KABUL - Število žrtev petkovega napada na šolo v zahodnem delu afganistanske prestolnice Kabul je po najnovejših podatkih misije Združenih narodov v tej državi naraslo na najmanj 43, še 83 ljudi je bilo v eksploziji ranjenih. Obenem so opozorili, da se bo število mrtvih verjetno še povečalo. Napad se je zgodil v petek dopoldne, ko je več sto učencev reševalo teste v okviru priprav na sprejemne izpite za vpis na univerze. Napadalec je vdrl v eno od učilnic in se tam razstrelil. V soseski, v kateri se nahaja šola, živi pretežno zatirana šiitska manjšina Hazarov.

LONDON - Britanski kralj Karel III. se prihodnji mesec ne bo udeležil podnebnega vrha ZN v Egiptu, saj naj bi temu nasprotovala vlada premierke Liz Truss. Karel III. je bil - še kot prestolonaslednik princ Charles - sicer znan po okoljskih prizadevanjih. V Buckinghamski palači so v nedeljo potrdili, da kralj ne bo odpotoval na podnebni vrh. Pred tem je bilo načrtovano, da bo na vrhu COP27 sredi novembra nagovoril svetovne voditelje. Britanski tisk se sprašuje, ali bo ta epizoda sprožila napetosti med vlado in novim kraljem.

ANKARA - Turška inflacija se še naprej približuje rekordu iz julija 1998, ko je znašala 85,3 odstotka. Septembra se je po podatkih državnega statističnega urada ustavila pri 83,45 odstotka, potem ko so se avgusta cene življenjskih potrebščin na letni ravni dvignile za 80,2 odstotka. Turška centralna banka je prejšnji teden sicer znižala obrestne mere.

STRASBOURG - Evropski parlament začenja prvo oktobrsko zasedanje v Strasbourgu, na katerem bodo poslanci najprej razpravljali o dveh predlogih, namenjenih krepitvi evropske zdravstvene unije. S prvim naj bi razširili mandat Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter s tem omogočili boljšo pripravo na morebitne prihodnje zdravstvene krize. Drugi predlog pa je namenjen ukrepom za boljše upravljanje čezmejnih zdravstvenih groženj, vključno z uvedbo jasnejših pravil za skupno javno naročanje zdravil in medicinskih pripomočkov. Med glavnimi temami tokratnega zasedanja v Strasbourgu bosta sicer rusko stopnjevanje vojne v Ukrajini ter spopadanje z naraščajočimi cenami energije.

BRATISLAVA - V središču slovaške prestolnice je voznik osebnega avtomobila sinoči zapeljal na avtobusno postajališče polno ljudi. Pri tem so bili po navedbah reševalcev ubiti najmanj štirje ljudje, šest je bilo poškodovanih. Med njimi sta dva v kritičnem stanju, zato bi utegnilo število mrtvih še narasti. Voznik, ki je povzročil tragedijo, je bil alkoholiziran.

PARIZ - Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) naj bi po poročanju Bloomberga razmišljala o zmanjšanju proizvodnje nafte za milijon 159-litrskih sodov dnevno. O rezu v proizvodnjo, ki bi bil največji od izbruha pandemije covida-19, bodo izvoznice razpravljale v sredo. Cene nafte so v današnjem azijskem trgovanju poskočile za več kot štiri odstotke.

LONDON/FRANKFURT/PARIZ - Borzni indeksi po Evropi so v uvodnem delu trgovanja zdrsnili pod petkove zaključne vrednosti. Vlagatelji bodo ta teden pozorni na podatke z ameriškega trga dela, pripravljajo se tudi na objavo četrtletnih rezultatov večjih družb, ki bodo po napovedih analitikov že razkrili vpliv visoke inflacije in zviševanja obrestnih mer