Pregled - svet, 21. 9. (sreda)

Ljubljana, 21. septembra - Pregled dogodkov v svetu v sredo, 21. septembra.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil delno vojaško mobilizacijo. Ustrezen odlok je že podpisal, ukrep začne veljati danes. Obrambni minister Sergej Šojgu je sporočil, da bodo mobilizirali 300.000 oseb. Putin je dejal, da bo Rusija uporabila vsa sredstva, vključno z jedrskimi, da se zaščiti. Zahod želi po njegovih besedah uničiti Rusijo, zato gre za njeno obrambo in obrambo Donbasa. Putinov govor, s katerim je odprl novo poglavje vojne v Ukrajini, močno odmeva v Rusiji in po svetu. Po Putinovem oznanilu so na spletnih straneh za prodajo letalskih kart v Rusiji zabeležili veliko povpraševanje po letalskih vozovnicah, saj očitno želi veliko potencialnih rekrutov čim prej zapustiti državo. Iz nekaterih ruskih mest prihajajo poročila o protivladnih protestih, kjer naj bi oblasti pridržale več sto oseb.

NEW YORK - Ameriški predsednik Joe Biden je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov Rusijo obtožil, da želi z vojno ukiniti pravico Ukrajine do obstoja kot države in naroda. Obsodil je grožnje ruskega predsednika glede uporabe jedrskega orožja, se zavzel za razširitev Varnostnega sveta ZN in poudaril, da si ZDA ne želijo konflikta s Kitajsko. Biden je bil le eden v nizu govorcev na splošni razpravi Generalne skupščine ZN, ki poteka v New Yorku.

TEHERAN - Iranska vlada še ni uspela zajeziti velikih protestov, ki so po smrti 22-letnice med policijskim pridržanjem zaradi kršenja strogih islamskih pravil oblačenja za ženske v torek zvečer potekali že peto noč zapored. Potekali so v okoli 15 mestih, tudi v prestolnici Teheran in drugih večjih mestih. Doslej so protesti zahtevali osem življenj med protestniki, mnogo ljudi pa je bilo poškodovanih. Konservativni predsednik države Ebrahim Raisi je danes nagovoril Generalno skupščino ZN, kjer je izrazil prepričanje, da ima Zahod dvojne standarde glede žensk, pri čemer je opozoril na smrti staroselskih žensk v Kanadi in na ravnanja Izraelcev na palestinskih ozemljih.

RIJAD - Deset vojnih ujetnikov, ki so se v Ukrajini bojevali na strani ukrajinskih sil, je bilo v okviru izmenjave zapornikov med sprtima stranema premeščenih v Savdsko Arabijo, je sporočilo savdsko zunanje ministrstvo. Ujetniki, ki prihajajo iz ZDA, Maroka, Švedske, Hrvaške in Velike Britanije, so v savdsko prestolnico Rijad prispeli iz Rusije. Savdske oblasti izpuščenim ujetnikom zdaj "omogočajo postopke za varno vrnitev v njihove države".

ZAPOROŽJE - Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je Rusijo obtožil vnovičnega obstreljevanja jedrske elektrarne Zaporožje na jugu Ukrajine. V napadu naj bi bil poškodovan električni vod, zaradi česar se je ustavilo delovanje več transformatorjev šestega reaktorja in so se zagnali generatorji.

NEW YORK - Svet obeležuje mednarodni dan miru. Tema letošnjega dne miru, ki poteka v senci vojne v Ukrajini, je "odpravimo rasizem, zgradimo mir". Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v poslanici ob tej priložnosti poudaril, da je le mir plemenita in nujna pot, ki vodi do boljšega in bolj pravičnega sveta za vse ljudi.

BERLIN - Nemška država bo postala večinska lastnica največjega uvoznika plina v državi, družbe Uniper, je odločila vlada v Berlinu. S tem želi vlada nasloviti energetsko krizo, ki jo povzroča odločitev Rusije o ustavitvi dobav plina. Doslej največji lastnik Uniperja finski Fortum je sporočil, da bo Berlin v Uniper vložil osem milijard evrov, še za 500 milijonov evrov pa bo odkupil Fortumov lastniški delež.

MOSKVA/BAJKONUR - Ameriški astronavt in dva ruska kozmonavta so z ruskim vesoljskim plovilom sojuz poleteli na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), kljub napetostim med Moskvo in Washingtonom zaradi ruske invazije na Ukrajino. Iz ruskega vesoljskega izstrelišča v Kazahstanu so poleteli nekaj minut po 16. uri, komentatorji pa so ob izstrelitvi povedali, da je bila "stabilnost dobra" in da se "posadka dobro počuti".

GNJILANE - Zveza Nato je na Kosovo v okviru tamkajšnje mirovne misije (Kfor) na urjenje poslala rezervne enote, je danes sporočil eden od poveljnikov misije Christopher Samulski. Razlog za to potezo naj bi bil strah pred vnovičnimi nemiri med kosovskimi Srbi pred iztekom roka za preregistracijo vozil in pridobitev kosovskih registrskih tablic. Polkovnik ob tem ni navedel točnega števila rezervistov, vendar pa je govoril o enoti v "velikosti bataljona". Bataljon običajno sestavlja od 500 do 1000 vojakov.

RIM - Tik pred volitvami v Italiji je kampanja vse bolj razgreta. Na torkovem zborovanju postfašistične stranke Bratje Italije v Palermu so izbruhnili neredi med protestniki, ki so skušali preprečiti shod, ter policijo. Vodja stranke Giorgia Meloni je že pred tem izrazila nezadovoljstvo zaradi po njeni oceni pomanjkljivega varovanja shodov. Bratom Italije se v nedeljo obeta zmaga na volitvah, glede na zadnje ankete, objavljene pred desetimi dnevi, naj bi dobili okoli 24 odstotkov glasov. Meloni zato računa, da bo kot vodja stranke z največ glasovi na desnem polu postala premierka.

akt/akt
© STA, 2022