Pregled - svet, 19. 9. (ponedeljek)

Ljubljana, 19. septembra - Pregled dogodkov v svetu v ponedeljek, 19. septembra.

LONDON - V Združenem kraljestvu se je z državniškim pogrebom, ki se ga je udeležilo več sto tujih voditeljev, sklenilo slovo od nedavno preminule kraljice Elizabete II. Britanski kralj Karel III. se je že v nedeljo javnosti zahvalil za ganljiv odziv in vse izraze sočutja. Nekaj pred 12. uro je sprevod s krsto krenil iz Westminstrske palače, kjer so se množice ljudi od minule srede poslavljali od najdlje vladajoče britanske monarhinje. Po pogrebnem bogoslužju v Westminstrski opatiji, ki je končalo s fanfaro in dvema minutama tišine, so se ji na ulicah Londona poklonili sto tisoči, pozno popoldne pa so se pogrebne slovesnosti sklenile v kapeli na Windsorskem gradu. Ob zaključku so krsto spustili v družinsko grobnico.

KIJEV/MOSKVA - Iz vzhodne Ukrajine znova prihajajo poročila o uspešnem napredovanju ukrajinskih enot, ki naj bi ruske sile v regijah Harkov, Doneck in Lugansk potisnile nazaj. Mediji v Kijevu so poročali o ponovnem zavzetju mesta Jarova na levem bregu reke Severski Donec. Uradne potrditve z ukrajinske ali ruske strani glede tega za zdaj ni bilo. Ruske oblasti so medtem zavrnile obtožbe Kijeva, da so ruske sile v regiji Harkov zagrešile vojne zločine. Obtožbe so označile za lažne in dodale, da gre za enake neutemeljene obtožbe vojnih zločinov kot spomladi v Buči.

KIJEV - Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je obtožil ruske sile, da so napadle drugo največjo nuklearko na jugu države. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad že obsodil, v nedeljskem nagovoru pa je zatrdil, da so spričo uspeha protiofenzive odločeni osvoboditi vsa ozemlja, ki jih je zasedla Rusija.

BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila nov izredni instrument, katerega namen je ohraniti prost pretok blaga, storitev in ljudi na evropskem enotnem trgu v času kriz. Namen instrumenta, ki je sestavljen iz več faz, je tudi zagotoviti dovolj ključnih dobrin in storitev. Med drugim bi vzpostavili nov mehanizem za nadzor nad notranjim trgom, ki bi bil sestavljen iz več faz.

RIGA - Litva, Latvija, Estonija in Poljska so se dogovorile, da bodo z današnjim dnem omejile vstop za ruske državljane na svoje ozemlje. Zanje tako s schengenskim vizumom za turistične, poslovne, športne ali kulturne namene vstop v te države odslej ne bo več dovoljen. Vseeno pa bodo veljale nekatere izjeme, denimo za disidente, v primeru družinskih razlogov in za imetnike dovoljenj za bivanje v državah članicah EU.

BANJALUKA - Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass odkrito podprl invazijo Rusije na Ukrajino. Po njegovem mnenju je bila ta nujna zaradi zaščite ukrajinskih Rusov. Njihov položaj je primerjal s položajem bosanskih Srbov v BiH, ki da ne morejo živeti z muslimani in si želijo biti del Srbije.

STOCKHOLM - Osem dni po parlamentarnih volitvah na Švedskem je predsednik parlamenta Andreas Norlen po posvetih z vodji parlamentarnih strank mandat za sestavo nove vlade podelil vodji desnosredinske Zmerne stranke Ulfu Kristerssonu. Po volitvah, na katerih je štiričlanska desna koalicija tesno zmagala in v 349-članskem parlamentu dobila 176 poslanskih sedežev, Kristersson v parlamentu računa na tesno večino za svoj desni blok.

RIM - Voditeljica italijanske skrajne desnice Giorgia Meloni, ki se ji glede na napovedi obeta zmaga na nedeljskih parlamentarnih volitvah, je kritizirala predlog Bruslja, da Madžarski zamrzne evropska sredstva zaradi tveganja korupcije. Obenem je posvarila pred tem, da se določene države potiska v objem Rusije.

BERGAMO - Vodja italijanske desne Lige Matteo Salvini je na nedeljskem predvolilnem zborovanju svoje stranke skušal spodbuditi svojo populistično in evroskeptično volilno bazo. Zborovanja v mestu Pontida na severu države, ki je že tri desetletja prizorišče letnih množičnih srečanj Lige, se je po navedbah stranke udeležilo 100.000 ljudi.

NEW YORK - Dan pred uradnim začetkom splošne razprave svetovnih voditeljev na 77. zasedanju generalne skupščine ZN so tisti svetovni voditelji, ki niso bili zbrani na pogrebu britanske kraljice Elizabete II., v New Yorku nizali pozive za rešitev razvojnih ciljev, nadaljeval pa se je tudi poseben vrh o transformaciji izobraževanja. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da gre za odločilen trenutek, svet pa ima po njegovem dolg seznam nalog, ki jih mora opraviti.

NEW YORK - Ob robu splošne razprave svetovnih voditeljev na 77. zasedanju Generalne skupščine ZN tokrat prvič po letu 2016 potekajo tudi srečanja in seje v okvirju Clintonove globalne pobude. Pobudo, v okviru katere naj bi se sestajali nekdanji in sedanji državni voditelji, politiki, znane osebnosti iz sveta gospodarstva, politike in kulture, znanosti in drugih področij, je leta 2005 sprožil nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton.

KABUL/WASHINGTON - ZDA so v zameno za ameriškega veterana Marka Frerichsa iz zapora izpustile glavnega afganistanskega mamilarskega vodjo Baširja Nurzaija, ki je blizu talibanom. Izpustitev ameriškega inženirja, ki je bil ugrabljen pred dvema letoma v Afganistanu, je potrdil tudi ameriški predsednik Joe Biden. Nurzai je talibanom dobavljal orožje med njihovo prvo vladavino v 90. letih prejšnjega stoletja.

WASHINGTON/PEKING - Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljskem intervjuju za ameriško televizijo CBS potrdil zavezo ZDA, da bodo vojaško podprle Tajvan v primeru kitajske invazije. Napovedal je, da namerava ponovno kandidirati za predsednika države, a hkrati opozoril, da je za dokončno odločitev še prezgodaj. Naznanil je tudi konec pandemije covida-19 v ZDA.

TOKIO - V nenavadno močnem tajfunu Nanmadol na Japonskem sta doslej umrli dve osebi, še 87 je bilo ranjenih. Tajfun je med potovanjem po južnem japonskem otoku Kjušu povzročil rekordne padavine in izpad elektrike za približno 350.000 gospodinjstev. Za kar devet milijonov ljudi v regijah Kjušu, Čugoku in Šikoku so oblasti odredile evakuacijo.

TEHERAN - Več dni po smrti 22-letne Mahse Amini, ki je umrla v rokah iranske moralne in verske policije, se jeza številnih Irancev še ni polegla. V več mestih po državi so se ljudje odpravili na ulice, v Teheranu so se med drugim pred univerzo zbrali študentje. Več slavnih Irank si je protestno odrezalo lase in to objavilo na spletu.

lkr/rp/spo/sg/vr/tib/blm/rpe/jav/lkr
© STA, 2022