Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Pregled - svet, 17. 9. (sobota)

Ljubljana, 17. septembra - Pregled dogodkov v svetu v soboto, 17. septembra.

LONDON - V središču Londona se je znova vila nepregledna kolona ljudi, ki so se želeli še zadnjič posloviti od pokojne kraljice Elizabete II.. Z nekaterimi od na tisoče čakajočih sta se nenapovedano srečala kralj Karel III. in njegov sin princ William. Z žalujočimi sta se rokovala in pogovarjala ob prihodu v Buckinghamsko palačo, kjer je novi kralj kasneje sprejel generalne guvernerje držav Commonwealtha. Slovo od kraljice v dvorani Westminster v poslopju britanskega parlamenta je sicer v petek zvečer zmotil incident, ko je nek moški stekel iz vrste žalujočih in se približal kraljičini krsti. Policisti so ga nemudoma pridržali. Potem ko je sinoči ob kraljičini krsti potekalo bedenje, ki so ga vodili njeni štirje otroci - Karel III., princesa Anna ter princa Andrew in Edward -, se je nocoj bedenja udeležilo vseh osem vnukov pokojne monarhinje na čelu s princema William in Harry. Harry je ob tem izjemoma smel nositi vojaško uniformo.

BEOGRAD - V srbski prestolnici se je po več tednih zapletov in sporov vendarle odvila Parada ponosa v sklopu Europrida 2022, ki se je je udeležilo tudi več tujih politikov in diplomatov. Shod je potekal po spremenjeni, krajši poti, spremljalo pa ga je več sto policistov. Sama parada je minila brez nasilja, so pa srbsko prestolnico že pred tem pretresli incidenti nasprotnikov Europrida. Policija je sicer nasprotnike, mnogi so bili opremljeni s križi in drugimi verskimi simboli, hitro ustavila in do hujših izgredov ni prišlo. Samo do 15. ure so pridržali 31 ljudi. Nekateri od njih so s steklenicami obmetavali policiste in novinarje. Le nekaj ur pred tem je srbska premierka Ana Brnabić sporočila, da je Parada ponosa vendarle dovoljena.

HARKOV/PRAGA - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem video nagovoru mednarodno skupnost pozval, naj obsodi rusko "teroristično državo", potem ko so v okolici mesta Izjum na vzhodu Ukrajine odkrili množična grobišča. Guverner regije Harkov Oleg Sinegubov je sporočil, da ima 99 odstotkov najdenih trupel znake nasilne smrti. Ukrajinska policija je medtem sporočila, da so v na novo osvobojenih krajih, kot sta Izjum in Balaklija, našli deset prostorov za mučenje. V okolici Izjuma so sicer doslej našli več kot 440 grobov, ni pa še jasno, koliko ljudi je v njih pokopano. Češko predsedstvo EU je spričo odkritij v Izjumu pozvalo k ustanovitvi mednarodnega tribunala za vojne zločine, na katerem bi sodili odgovornim za poboje.

BIŠKEK/DUŠANBE - V spopadih na območjih ob meji med nekdanjima sovjetskima republikama Tadžikistanom in Kirgizistanom je bilo po zadnjih informacijah ubitih okoli 30 ljudi, več deset je ranjenih. Čeprav sta strani v petek dosegli dogovor o prekinitvi ognja, so se spopadi nadaljevali, za kar državi krivita ena drugo. Kirgizistansko ministrstvo za zdravje je v petek zvečer sporočilo, da so v regiji Batken na jugozahodu države doslej našteli 24 trupel, davi pa so sporočili še, da je bilo ranjenih več kot 120 ljudi. Tadžikistan novejših informacij o žrtvah spopadov uradno ni objavil, neuradno pa naj bi bilo samo v petek ubitih vsaj sedem ljudi. Kirgizistan je v regiji Batken razglasil izredne razmere.

KARLOVEC - Tudi na Hrvaškem se od petka spopadajo s posledicami silovitega deževja. Zaradi obilnih padavin v zgornjem toku reke Kolpe na območju Gorskega kotarja je vodostaj reke hitro narasel, zaradi česar obstaja visoka nevarnost poplav. Razmere so napete predvsem v Karlovcu, ki se mu zdaj približuje vodni val z zgornjega toka Kolpe. V mestu so zato čez dan potekale priprave na obrambo pred poplavami. Zaskrbljujoče je tudi na območju Ogulina jugozahodno od Karlovca, kjer bregove prestopa reka Dobra in kjer so v petek zabeležili absolutni dnevni rekord v količini padavin.

ANCONA - Iskanje še dveh pogrešanih po hudih neurjih v italijanski deželi Marke se nadaljuje, so pa gasilci našli truplo tretjega pogrešanega, 47-letnika iz kraja Arcevia. Tako zdaj iščejo še osemletnega dečka in 56-letno žensko. Po zadnjih podatkih je tako v neurjih umrlo enajst ljudi, 150 pa so jih evakuirali. Razmere na območju se medtem umirjajo, ljudje pa se vračajo na svoje domove.

NURSULTAN - Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal zakon, ki opravljanje funkcije predsednika države omejuje na en sam sedemletni mandat ter prestolnici Nursultan vrača prejšnjo ime Astana. Kot izhaja iz odloka na spletni strani urada predsednika, spremembe stopajo v veljavo nemudoma.

TEHERAN - V Iranu so pokopali 22-letno Mahso Amini, ki je umrla ta teden v policijskem priporu v Teheranu, potem ko jo je zaradi domnevnega kršenja strogih islamskih pravil oblačenja aretirala iranska verska in moralna policija. Pogreba v rojstnem mestu Aminijeve se je udeležilo več tisoč ljudi. Na spletu se širijo navedbe, da naj bi v policijskem pridržanju zaradi udarcev v glavo utrpela možganske krvavitve, nakar je padla v komo in umrla, kar pa policija zanika. Iranski predsednik Ebrahim Raisi je notranjemu ministrstvu naročil, naj izvede preiskavo dogodka.

WASHINGTON/NIKOZIJA/ANKARA - ZDA so se odločile odpraviti embargo na izvoz orožja na grški del Cipra, ki so ga uvedle leta 1987 v upanju, da bodo grško in turško stran na ta način prisilile v pogajanja in dosegle ponovno združitev razdeljenega otoka. Odločitev je v petek sporočil ameriški državni sekretar Antony Blinken. ZDA naj bi se za odpravo embarga odločile, da bi preprečile, da bi se začel Ciper v iskanju orožja zanašati na Rusijo. Odločitev ZDA je pozdravil ciprski predsednik Nikos Anastasiades, zadovoljstvo je izrazil tudi grški zunanji minister Nikos Dendias, medtem ko jo je Turčija ostro kritizirala, saj da ruši ravnotežje pri prizadevanjih za združitev otoka.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je v petek v Beli hiši gostil kolega iz Južne Afrike Cyrila Ramaphoso in ob tem njegovo državo pohvalil kot ključnega akterja na globalnem odru. Predsednika sta sicer ostala vsak na svojem bregu glede politike do Rusije zaradi njenega napada na Ukrajino. Južna Afrika namreč ruske agresije ni obsodila. Prav tako ni sprejela sankcij proti Rusiji, v Varnostnem svetu ZN pa je bila vzdržana ob predlogu resolucije, ki bi agresijo obsodila. Ramaphosa je Bidnu namesto tega izrazil željo po dialogu pod okriljem ZN.

VARŠAVA - Na Poljskem so slovesno odprli strateško pomemben kanal, po katerem bodo lahko ladje plule med Baltskim morjem in pristaniščem Elblag, ne da bi pri tem prečkale ruske ozemeljske vode. Elblag se namreč nahaja v zalivu Visla, po rusko Kaliningrajskem zalivu, katerega sever je del ruske eksklave Kaliningrad, jug pa pripada Poljski. Od Baltskega morja ga loči ozek pas kopnega in edina pot iz pristanišča do morja je doslej vodila skozi ozek preliv na ruskem severu zaliva.

BUDIMPEŠTA - Madžarska vlada je do konca leta podaljšala ukrep omejitve cen goriv in osnovnih živil, ki bi se sicer iztekel konec meseca. Vlada dela vse, kar je v njeni moči, da zagotavlja gospodarske razmere, ki dopuščajo podaljševanje teh ukrepov, je ob tem sporočil vodja premierjevega kabineta Gergely Gulyas. Gulyas je bil obenem kritičen do energetskih sankcij, ki jih je EU zaradi napada na Ukrajino uvedla proti Rusiji. Če bi jih EU odpravile, bi se cene nafte in plina naslednji dan prepolovile, je dejal.

WASHINGTON - Oblasti ameriške zvezne države Massachussets so v petek več kot 50 nezakonitih priseljencev, ki so jih na premožen liberalen otok Martha's Vineyard pripeljali iz konservativnega Teksasa, preselile v vojaško oporišče na Cape Codu, saj na otoku niso našli kapacitet za njihovo namestitev. Teksaški guverner Greg Abbott je v četrtek najprej poslal dva avtobusa migrantov pred vrata podpredsednice ZDA Kamale Harris, na omenjeni otok pa je dan kasneje z najetim letalom poslal venezuelske migrante.

BEJRUT - Minilo je 40 let, odkar je desničarska krščanska milica libanonskih oboroženih sil s podporo izraelske vojske med vojno v Libanonu vdrla v begunski taborišči Sabra in Šatila v zahodnem Bejrutu in tam v dveh dneh pobila več sto, po nekaterih ocenah pa celo več tisoč večinoma palestinskih beguncev. Preživele spomini na tragedijo zaznamujejo še danes.

MÜNCHEN - V bavarsko prestolnico se je po dveh letih vrnil sloviti festival piva Oktoberfest, ki so ga zaradi pandemije lani in predlani odpovedali. Prvi sodček piva je točno opoldne slovesno odprl münchenski župan Dieter Reiter. Gostinci, ki na Oktoberfestu ponujajo hrano in pijačo, so že pred prireditvijo prejeli številne rezervacije, množice obiskovalcev pa so danes že več ur pred odprtjem čakale pred šotori.

jav/zc/jhl/rp/mc/msc/tib/jav
© STA, 2022