Tedenski pregled - svet od 16. 9. do 22. 9.

Ljubljana, 23. septembra - Britansko kraljico Elizabeto II. so po velikem državniškem pogrebu položili k večnemu počitku. Medtem je prišlo do nove dinamike v ukrajinski vojni. Rusija je napovedala izvedbo referendumov za priključitev zasedenih pokrajin, ruski predsednik Vladimir Putin pa je odredil mobilizacijo rezervistov. V Berlinu so to označili za dejanje obupa.

PETEK, 16. september

        KIJEV - V mestu Izjum na vzhodu Ukrajine, ki ga je ukrajinska vojska iztrgala iz rok ruskih sil, so odkrili množično grobišče. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odkritje primerjal s stotinami pobitih, ki so jih po odhodu ruskih sil aprila našli v mestu Buča.
        SAMARKAND - Indijski premier Narendra Modi je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ob robu vrha voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) dejal, da zdaj "ni čas za vojno". Putin mu je odvrnil, da delajo vse, da bi čim prej končali konflikt, pri tem pa ponovno obtožil ukrajinsko vodstvo, da ni pripravljeno na pogajanja.
        ANCONA - Obilno deževje in poplave so v deželi Marke v osrednji Italiji terjali enajst življenj. Tako zaostrenih vremenskih razmer niso pričakovali, poplave pa so bile nenadne.
        CARDIFF/LONDON - Britanski kralj Karel III. je obiskal Wales, ki je bil po Angliji, Škotski in Severni Irski še zadnja postaja na kraljevi predstavitveni turneji po Združenem kraljestvu po smrti njegove matere Elizabete II.
        BERLIN - Nemčija je pripravljena prevzeti vodilno vlogo pri zagotavljanju evropske varnosti, je zatrdil nemški kancler Olaf Scholz in se zavezal, da bo njihova vojska postala "najbolje opremljena" na stari celini.
        BEOGRAD - Madžarski premier Viktor Orban se je po srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Beogradu zavzel za ukinitev sankcij proti Rusiji, ki da niso prinesle nikomur nič dobrega.
        BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila predlog akta o svobodi medijev, ki naj bi na evropski ravni zagotovil zaščito neodvisnosti in uredniške samostojnosti medijev, Bruselj pa bo lahko v primeru kršitev tudi ukrepal.

SOBOTA, 17. september

        BEOGRAD - Po več tednih zapletov in sporov se je vendarle odvila Parada ponosa v sklopu Europrida 2022. Udeležilo se je je tudi več tujih politikov in diplomatov. Sama parada je minila brez nasilja, so pa mesto že pred tem pretresli incidenti nasprotnikov Europrida. Policija je pridržala 87 ljudi.
        BIŠKEK/DUŠANBE - V spopadih na območjih ob meji med nekdanjima sovjetskima republikama Tadžikistanom in Kirgizistanom je bilo skupno ubitih okoli 80 ljudi, več deset je bilo ranjenih. To je bil najhujši spopad med državama v zadnjih letih. Spopad je izbruhnil predvsem zaradi spora o poteku meje med državama.
        ZAPOROŽJE - Ukrajinska jedrska elektrarna v Zaporožju je bila ponovno priključena na državno omrežje, kot je sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo IAEA. Največja evropska jedrska elektrarna ima tako spet električno energijo za hlajenje reaktorja in druge bistvene varnostne funkcije.
        ISTANBUL - Turčija želi postati članica Šanghajske organizacije za sodelovanje, je dejal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. S tem bi Turčija postala prva članica Nata, ki bi se pridružila temu bloku, v katerem prevladujeta Kitajska in Rusija.
        NURSULTAN - Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je podpisal zakon, ki opravljanje funkcije predsednika države omejuje na en sam sedemletni mandat ter prestolnici Nursultan vrača prejšnje ime Astana.
        TEHERAN - V Iranu so izbruhnili protesti zaradi smrti 22-letne Mahse Amini, ki je umrla v policijskem priporu, potem ko jo je zaradi kršenja pravil oblačenja aretirala iranska verska in moralna policija. Po uradnih podatkih je v šestih dneh protestov umrlo 17 ljudi, po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights pa 31.
        MÜNCHEN - V bavarsko prestolnico se je po dveh letih vrnil sloviti festival piva Oktoberfest, ki so ga zaradi pandemije lani in predlani odpovedali.

NEDELJA, 18. september

        BRUSELJ - Evropska komisija je državam članicam EU predlagala, da se Madžarski zamrzne evropska sredstva v višini okoli 7,5 milijarde evrov, namenjena kohezijski politiki. Kot je sporočil evropski komisar za proračun Johannes Hahn, so se za ukrepanje odločili zaradi pomanjkljivosti na področjih javnega naročanja, boja proti korupciji in pregona kaznivih dejanj. Na Madžarskem so prepričani, da bodo spor zgladili pravočasno.
        LONDON - Več voditeljev držav sveta se je v Westminstrski palači poklonilo pokojni britanski kraljici Elizabeti II., med njimi so bili ameriški predsednik Joe Biden, francoski predsednik Emmanuel Macron in japonski cesar Naruhito, pa tudi slovenski predsednik Borut Pahor.
        TAIPEI - Jugovzhodni del Tajvana je stresel močan potresni sunek z magnitudo 6,9, ki je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Najmanj en človek je umrl, več stavb pa je močno poškodovanih, prav tako mostov.
        EREVAN - Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je v Armeniji obsodila po njenih besedah nezakonit napad Azerbajdžana na Armenijo, ki je sprožil najhujše spopade po vojni leta 2020, v katerih je nekaj dni prej umrlo več kot 200 ljudi.
        TOKIO - Južno Japonsko je zajel močan tajfun Nanmadol. Umrli so najmanj štirje ljudje, še 114 je bilo poškodovanih. Za kar devet milijonov ljudi v treh regijah na jugu države so oblasti odredile evakuacijo.
        SAN JUAN - V okolici Karibov se je oblikoval orkan Fiona, prvi večji orkan te sezone v Atlantskem oceanu. Najprej je opustošil Portoriko, nato pa se je usmeril proti severu proti Bermudi. Doslej je zahteval najmanj pet življenj.

PONEDELJEK, 19. september

        LONDON - V Združenem kraljestvu se je z državniškim pogrebom, ki se ga je udeležilo več sto tujih voditeljev, sklenilo slovo od preminule kraljice Elizabete II. Na zadnji poti po ulicah Londona se ji je poklonilo več sto tisoč ljudi. Pogrebne slovesnosti so se sklenile v kapeli na Windsorskem gradu.
        KIJEV - Ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom je obtožil ruske sile, da so napadle drugo največjo nuklearko na jugu države.
        BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila nov izredni instrument, katerega namen je ohraniti prost pretok blaga, storitev in ljudi na evropskem enotnem trgu v času kriz. Namen instrumenta, ki je sestavljen iz več faz, je tudi zagotoviti dovolj ključnih dobrin in storitev.
        BANJALUKA - Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je odkrito podprl invazijo Rusije na Ukrajino. Po njegovem mnenju je bila ta nujna zaradi zaščite ukrajinskih Rusov. Njihov položaj je primerjal s položajem bosanskih Srbov v BiH, ki da ne morejo živeti z muslimani in si želijo biti del Srbije.
        STOCKHOLM - Predsednik švedskega parlamenta Andreas Norlen je mandat za sestavo nove vlade podelil vodji desnosredinske Zmerne stranke Ulfu Kristerssonu, ki naj bi imel v 349-članskem parlamentu podporo 176 poslancev. Ključna bo sicer vloga skrajno desnih Švedskih demokratov, ki so postali druga največja stranka.
        KABUL/WASHINGTON - ZDA so v zameno za ameriškega veterana Marka Frerichsa iz zapora izpustile enega glavnih afganistanskih trgovcev z mamili Baširja Nurzaija, ki je blizu talibanom. Ameriški inženir Frerichs je bil ugrabljen pred dvema letoma v Afganistanu.
        CIUDAD DE MEXICO - Mehiko je prizadel potres magnitude 7,6, ki je zahteval dve smrtni žrtvi. Dva dni kasneje je isto območje stresel še sunek z magnitudo 6,9, v katerem sta prav tako umrli dve osebi.

TOREK, 20. september

        NEW YORK - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob otvoritvi splošne razprave svetovnih voditeljev na 77. zasedanju Generalne skupščine ZN opozoril, da se na obzorju kaže "zima globalnega nezadovoljstva" zaradi naraščanja cen, podnebnih sprememb in spopadov, za kar je po njegovem edina rešitev sodelovanje.
        MOSKVA - Proruski predstavniki okupacijskih sil v zasedenih regijah Lugansk, Doneck in Herson na vzhodu Ukrajine so napovedali izvedbo referendumov o priključitvi Rusiji med 23. in 27.9. V EU in ZDA so te napovedi obsodili in napovedali, da ne bodo sprejeli njihovih rezultatov.
        NEW YORK - V kolikor je cilj v Ukrajini trajen mir, bi Rusija Ukrajini morala vrniti zasedeno ozemlje, se je na zasedanju Generalne skupščine ZN zavzel turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.
        BRUSELJ - Območje evra je na tekočem računu plačilne bilance julija zabeležilo primanjkljaj v višini 19,86 milijarde evrov, potem ko je še junija ustvarilo 4,24 milijarde evrov presežka, kažejo podatki ECB. Gre za največji zabeležen primanjkljaj po novembru 2008.
        
SREDA, 21. september

        MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil delno vojaško mobilizacijo rezervistov. Obrambni minister Sergej Šojgu je sporočil, da bodo mobilizirali 300.000 vojakov. Putin je dejal, da bo Rusija uporabila vsa sredstva, vključno z jedrskimi, da se zaščiti. V Rusiji je zatem prišlo do protestov in tudi poskusov potencialnih rekrutov, da bi zapustili državo. Okoli 10.000 pa se jih je javilo prostovoljno.
        BERLIN/PARIZ - Nemški kancler Olaf Scholz je vpoklic rezervistov v Rusiji označil kot dejanje obupa v zločinski vojni, v kateri Rusija po njegovih besedah ne more zmagati. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je svet pozval, naj maksimalno pritisne na Putina, čigar odločitve bodo služile zgolj "nadaljnji izolaciji Rusije".
        NEW YORK - Ameriški predsednik Joe Biden je na zasedanju GS ZN Rusijo obtožil, da želi z vojno ukiniti pravico Ukrajine do obstoja kot države in naroda. Obsodil je grožnje ruskega predsednika glede uporabe jedrskega orožja, se zavzel za razširitev Varnostnega sveta ZN in poudaril, da si ZDA ne želijo konflikta s Kitajsko.
        NEW YORK - Zunanji ministri EU so se dogovorili za uvedbo novih sankcij proti Rusiji in nadaljevanje dobav orožja Ukrajini. Nove sankcije so napovedali tudi iz skupine G7.
        KIJEV/MOSKVA - Ukrajina in Rusija sta izvedli najobsežnejšo izmenjavo ujetnikov doslej. V zameno za tesnega zaveznika Kremlja Viktorja Medvedčuka in 55 drugih ujetnikov je Moskva Kijevu izročila več kot 200 Ukrajincev, med njimi tudi borce iz Mariupolja in deset tujcev.
        BERLIN - Nemška država bo postala večinska lastnica največjega uvoznika plina v državi, družbe Uniper, je odločila vlada v Berlinu. S tem želi nemška vlada nasloviti energetsko krizo, ki jo povzroča odločitev Rusije o ustavitvi dobav plina.
        MOSKVA/BAJKONUR - Ameriški astronavt in dva ruska kozmonavta so z ruskim vesoljskim plovilom sojuz poleteli na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Sodelovanje med ZDA in Rusijo se tako nadaljuje, kljub napetostim zaradi ruske invazije na Ukrajino.

ČETRTEK, 22. september

        NEW YORK - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je na posebnem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Ukrajini obsodil ruske grožnje o uporabi jedrskega orožja in napovedane referendume proruskih separatistov v Ukrajini za priključitev Rusiji. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je zahteval, da Rusija odgovarja za kršitve mednarodnega reda. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je Ukrajino obtožil "rusofobije".
        NEW YORK - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru GS ZN preko videopovezave pozval svet, naj kaznuje Rusijo za agresijo na njegovo državo. Zahteval je ustanovitev posebnega sodišča, sklada za poplačilo škode in tudi odvzem stalnega sedeža Rusije v Varnostnem svetu ZN.
        LONDON - Britanska vlada je v Angliji odpravila prepoved pridobivanja plina s sporno tehnologijo hidravličnega lomljenja, znanega pod izrazom fracking. S tem želi zagotoviti energetsko varnost države.
        BELFAST - Na Severnem Irskem je število katoličanov prvič preseglo število protestantov, kažejo podatki iz popisa prebivalstva. Sprememba razmerja bo po pričakovanjih v pokrajini še okrepila pozive k razpisu referenduma o združitvi Severne Irske z Irsko.

snk/ms/lkr
© STA, 2022