Pregled - svet, 16. 9. (petek)

Ljubljana, 16. septembra - Pregled dogodkov v svetu v petek, 16. septembra.

BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila predlog akta o svobodi medijev, ki bo na evropski ravni zagotovil zaščito neodvisnosti in uredniške samostojnosti medijev. Novinarjem bo po navedbah komisije zagotovil večjo zaščito, Bruselj pa bo lahko v primeru kršitev tudi ukrepal. Sporočilo vsem novinarjem je, da bi bili lahko v kratkem bolje zaščiteni pred napadi in ovirami, ki jim onemogočajo svobodno opravljanje dela, je ob predstavitvi predloga akta o svobodi medijev povedala evropska komisarka za vrednote in podpredsednica komisije Vera Jourova. Akt zagotavlja tudi stabilno financiranje javnih medijev, kot je STA.

KIJEV - V mestu Izjum na vzhodu Ukrajine, ki ga je ukrajinska vojska nedavno iztrgala iz rok ruskih sil, so odkrili množično grobišče, je v četrtek zvečer razkril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Odkritje je primerjal s stotinami pobitih, ki so jih po odhodu ruskih sil aprila našli v mestu Buča. Ukrajinska vojska je nadzor nad mestom Izjum ponovno prevzela pred nekaj dnevi v okviru obsežne protiofenzive na vzhodu države.

BERLIN - Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v četrtek v intervjuju za nemški Bild dejala, da bi morali ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi vojnih zločinov v Ukrajini postaviti pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC). "Putin mora izgubiti to vojno in se soočiti s svojimi dejanji," je dejala von der Leynova in dodala, da verjame, da lahko dejansko pride do procesa proti ruskemu predsedniku.

SAMARKAND - Indijski premier Narendra Modi je na srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sogovorniku dejal, da zdaj "ni čas za vojno". Putin mu je odvrnil, da delajo vse, da bi čim prej končali konflikt, pri tem pa ponovno obtožil ukrajinsko vodstvo, da ni pripravljeno na pogajanja. Ob robu vrha voditeljev Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Uzbekistanu sta se sešla tudi kitajski predsednik Xi Jinping in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Xi je na dvostranskih pogovorih pozval Erdogana k okrepitvi obojestranskega političnega zaupanja, ki bi bilo temelj strateškega sodelovanja med Turčijo in Kitajsko.

ANCONA - Obilno deževje in poplave so ponoči v deželi Marke v osrednji Italiji terjali najmanj deset življenj. Poleg tega na območju pogrešajo še štiri osebe, med njimi dva otroka, 50 pa je poškodovanih. Glede na navedbe pristojnih tako zaostrenih vremenskih razmer niso pričakovali, poplave pa so bile nenadne. V deželi so danes razglasili izredne razmere.

ZAGREB - Neurje je v četrtek zajelo več delov Hrvaške. Najhuje je bilo na območju Čazme v bližini Bjelovarja, kjer so nalivi in močan veter povzročili veliko materialno škodo na strehah hiš, poslovnih objektov, vozil in na osnovni šoli. Pripadniki civilne zaščite so prejeli tudi več prijav izpada elektrike zaradi poškodb na električnem omrežju.

CARDIFF/LONDON - Britanski kralj Karel III. je s soprogo Camillo bil na obisku v Walesu. Po Angliji, Škotski in Severni Irski je to zadnja postaja na turneji, v okviru katere je po smrti svoje matere Elizabete II. obiskal vse štiri dežele Združenega kraljestva. V središču Londona in ob reki Temzi se medtem še naprej vijejo nepregledne vrste ljudi, ki po več ur čakajo, da se lahko ob krsti poslovijo od pokojne kraljice. Dvorana Westminster v poslopju britanskega parlamenta, kjer je krsta s kraljičinimi posmrtnimi ostanki, je sicer odprta 24 ur na dan, a to očitno ni dovolj.

MOSKVA - Projekt plinovoda Severni tok 2 med Rusijo in Nemčijo, ki je bil s konfliktom v Ukrajini opuščen, bo nadomestil projekt plinovoda Moč Sibirije 2, prek katerega bosta dodatno povezani Rusija in Kitajska, je v četrtek za televizijsko mrežo Rosija 1 dejal podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak. Gazprom povečuje dobavo na Kitajsko tudi prek plinovoda Moč Sibirije 1.

BERLIN - Nemčija je prevzela nadzor nad nemškima podružnicama ruskega energetskega velikana Rosneft, da bi zagotovila oskrbo z energijo, ki je bila motena po napadu Rusije na Ukrajino. Skrbništvo nad podružnicama je za šest mesecev prevzela nemška Zvezna agencija za omrežja, namen pa je zagotoviti delovanje rafinerij v Karlsruheju, Vohburgu in Schwedtu.

BERLIN - Nemčija je pripravljena prevzeti vodilno vlogo pri zagotavljanju evropske varnosti, je zatrdil nemški kancler Olaf Scholz in se zavezal, da bo njihova vojska postala "najbolje opremljena" na stari celini. V luči vojne v Ukrajini se je tudi znova zavzel za okrepljeno obrambno sodelovanje in večjo vlogo Evrope v zvezi Nato.

BEOGRAD - Madžarski premier Viktor Orban se je po srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Beogradu zavzel za ukinitev sankcij proti Rusiji. Orban je dejal, da evropska politika sankcij ni prinesla nikomur nič dobrega in da bi se krizne razmere v Evropi v trenutku izboljšale, če bi se ta politika spremenila. Vučić pa je v luči energetske krize izpostavil pomembnost krepitve sodelovanja med državama in madžarskemu kolegu predstavil težave, s katerimi se spopada Srbija.

DUŠANBE/BIŠKEK - Tadžikistan in Kirgizistan se medsebojno obtožujeta za kršitev dogovora o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen danes. Spopadi na obmejnih območjih se tako nadaljujejo kljub pozivom predsednikov obeh držav k diplomatski rešitvi več desetletij trajajočega mejnega spora. Kirgizistanski voditelj Sadir Džaparov in njegov tadžikistanski kolega Emomali Rahmon sta namreč na srečanju v Uzbekistanu poudarila, da je vse spore potrebno reševati po politični in diplomatski poti.

BEJRUT - Potem ko so bile banke v obubožanem Libanonu tarča vrste napadov obupanih varčevalcev, ki skušajo na vsak način priti do svojih prihrankov, so se pristojni odločili, da bodo banke od ponedeljka do srede zaprte. Libanonske banke so leta 2019 spričo ene najhujših gospodarskih kriz od sredine 19. stoletja uvedle stroge omejitve na dvige v tujih valutah. Posledično prihranki številnih varčevalcev, ki imajo depozite v ameriških dolarjih, ostajajo zamrznjeni.

WASHINGTON - Teksaške oblasti so v četrtek pred rezidenco podpredsednice ZDA Kamale Harris v Washingtonu odložile dva avtobusa nezakonitih priseljencev, kar je bila namerna poteza, namenjena pozivu za ostrejšo politiko do nezakonitega priseljevanja v ZDA. Do podobnih potez oblasti je prišlo tudi v drugih zveznih državah, denimo na Floridi in v Arizoni, kar je že obsodil predsednik ZDA Joe Biden.

akt/akt
© STA, 2022