Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Ob 60-letnici prvega romskega vrtca v Sloveniji poklon prvi vzgojiteljici

Moravske Toplice, 15. septembra - Zveza Romov Slovenije se je poklonila Veri Flisar, ki je bila prva vzgojiteljica v vrtcu v romskem naselju Pušča. Vrtec, ki je bil prvi tovrsten v Sloveniji, letos praznuje 60 let delovanja.

Tešanovci.
Zveza Romov Slovenije je podelila plaketo Veri Flisar, ki je bila pred 60-imi leti prva vzgojiteljica v Vrtcu v romskem naselju Pušča.
Nekdanja vzgojiteljica Vera Flisar in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat.
Foto: STA

Tešanovci.
Zveza Romov Slovenije je podelila plaketo Veri Flisar, ki je bila pred 60-imi leti prva vzgojiteljica v Vrtcu v romskem naselju Pušča.
Nekdanja vzgojiteljica Vera Flisar in predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc.
Foto: STA

"Začetki niso bili enostavni, saj je bilo med starši v romskem naselju Pušča veliko nezaupanje. Pred vsako tujo osebo, ki je prišla v naselje, so se skrili, saj so se bali, da jim bomo otroke odpeljali," se je ob sredini podelitvi plakete spominjala vzgojiteljica Vera Flisar.

V vrtcu je bila najprej pristojna za organizacijo dela in opremo vrtca, pred začetkom delovanja pa je v naselju prepričevala starše, da vpišejo otroke v vrtec. Vzgojiteljica v Vrtcu na Pušči je bila od leta 1962 do 1969.

Že leto pred začetkom delovanja vrtca je v pogovorih s starši spoznavala perečo problematiko naselja. "Ni besed, ki bi lahko opisale, kakšno je bilo stanje takrat. A preko 'brigadirja' Lacija Baranje in z večkratnimi obiski mi je uspelo. Postopoma so začeli prihajati iz kolib - starši in otroci. Veliko smo se pogovarjali, prisluhnila sem njihovim težavam," je povedala.

Takratna občina Murska Sobota je nekaj let v celoti financirala delovanje vrtca in Flisarjeva je hvaležna za široko podporo in razumevanje občinske oblasti, pa tudi lokalnih podjetij. Ta so vrtcu na primer za prvi dan donirala potrebščine, pa hrenovke in blago, iz katerega sta s pomočnico in kuharico Vikico Černjak sešili vrtčevska oblačila.

Pozneje sta sešili tudi kopalke za prvo letovanje romskih otrok v Baški na Krku. "Ob vrnitvi iz kolonije, ko so videli, da smo se vrnili živi in zdravi, so me resnično sprejeli za svojo, zaupali so mi," se spominja Flisarjeva.

Vrtec je bil v romskem naselju Pušča središče dogajanja, vsak teden je iz Zdravstvenega doma Murska Sobota prihajala pediatrinja, takratna Delavska univerza je leta 1963 pripravila kuharski tečaj za mlade mamice.

Otroci iz vrtca pa so se pozneje tudi predstavljali javnosti, veliko so nastopali in pokazali, kaj vse so se naučili. Ob začetku delovanja je bilo vpisanih 20 otrok iz naselja. Prvi dan jih je prišlo 14, ampak "vsi prebivalci Pušče so bili pred oknom vrtca".

Vrtec je takrat deloval od 7. do 12. ure, po delu z otroki pa je Flisarjevo čakalo še delo s starši. Po tri ure dnevno se je pogovarjala z njimi, jim razkazala vrtec, iskala načine, kako rešiti njihove stiske.

Danes Vrtec v Pušči obiskujejo otroci od prvega do šestega leta, razdeljeni so v dva ločena oddelka. V njem je ta čas okrog 30 otrok, obiskujejo pa ga tako romski kot neromski otroci.

muv/np
© STA, 2022