Pregled - svet, 8. 9. (četrtek)

DOPOLNJENO ABERDEEN/LONDON - Po več kot 70 letih vladavine se je pri 96 letih poslovila britanska kraljica Elizabeta II. Bila je najdlje vladajoča britanska monarhinja in najstarejša monarhinja na svetu. Umrla je na dvorcu Balmoral na Škotskem, v zadnjih trenutkih pa je bilo ob njej tudi več članov kraljeve družine. Nasledil jo bo njen sin Charles, ki se bo imenoval kralj Karel III. Njegov sin, princ William, pa je sedaj naslednji v vrsti za prestol.

NOVO LONDON - Britanska premierka Liz Truss je ob smrti britanske kraljice Elizabete II. nagovorila državljane in izrazila globoko pretresenost in užaloščenost. Smrt kraljice je označila za "konec druge elizabetinske dobe", nagovor pa je končala s pozivom "naj Bog varuje kralja", Charlesa III. Odzvalo se je tudi več britanskih politikov, vključno z nekdanjim britanskim premierjem Borisom Johnsonom, ki je dejal, da je Elizabeta II. "modernizirala ustavno monarhijo". Vodja britanskih opozicijskih laburistov sir Keir Starmer se je prav tako poklonil preminuli kraljici in jo označil za izjemno vladarico.

NOVO LONDON - Na smrt britanske kraljice Elizabete II. so se kmalu po objavi vesti o njeni smrti odzvali številni evropski in ameriški politiki ter izrazili sožalje kraljevi družini in britanskemu narodu. V Beli hiši so le nekaj minut po objavi vesti o smrti britanske kraljice izrazili globoko sožalje in poudarili, da je bila Elizabeta II. ena najmočnejših zaveznic ZDA. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je preminulo britansko kraljico ob izrazih sožalja označila za svetilnik kontinuitete, ki je mnogim dajala moč. Sožalje ob smrti Elizabete II. so izrazili tudi številni drugi voditelji in visoki funkcionarji, med drugim predsednik Evropskega sveta Charles Michel, francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz.

KIJEV/HARKOV/ZAPOROŽJE - Ukrajinske sile naj bi na območju Harkova zavzele več kot 20 krajev, ki so jih doslej zasedale ruske sile, je sporočil predstavnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksij Gromov. Dodal je, da so ukrajinske enote napredovale globoko za sovražnikovo obrambno črto tudi na jugu države, kjer naj bi prav tako ponovno zasedle številna naselja.

KIJEV/BERLIN - Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v Kijevu dejal, da ukrajinske sile dosegajo "jasen in resničen napredek" v boju proti Rusiji. Blinken, ki je nenapovedano obiskal ukrajinsko prestolnico, se je tam srečal tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ta se je zahvalil ZDA za podporo proti ruski agresiji.

BERLIN/BISCHOFWIESEN - ZDA bodo Ukrajini namenile dodatno vojaško opremo v vrednosti 675 milijonov dolarjev, je ob začetku pogovorov z zavezniki v Nemčiji, namenjeni prav tej temi napovedal ameriški obrambni minister Lloyd Austin. Izrazil je tudi prepričanje, da se učinki vojaške podpore tujih držav Ukrajini kažejo na bojišču.

BERLIN - Nemčija in Nizozemska nameravata v okviru pomoči Ukrajini usposabljati ukrajinske vojake za odkrivanje in odstranjevanje min ter eksplozivnih naprav, sta po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedali nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht in njena nizozemska kolegica Kajsa Ollongren.

VILNIUS - Litva, Latvija, Estonija in Poljska so se dogovorile, da bodo najkasneje do 19. septembra uvedle omejitve pri vstopu ruskih državljanom z vizumi EU, so sporočili premierji štirih držav. Baltske države so se glede tega dogovorile že v sredo, razlog za uvedbo omejitev pa je, kot so dejali, znatno povečanje priliva ruskih državljanov v EU.

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je začel široka javna posvetovanja glede več ključnih vprašanj, kot so izobraževanje, podnebne spremembe in evtanazija. Z reformnim dialogom želi izpolniti obljubo volivcem, da bodo bolj vključeni v odločanje, opozicija pa je do njegovega načina kritična.

ZAGREB - Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je po srečanju s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem v Zagrebu zavzel za ozemeljsko celovitost Bosne in Hercegovine, Milanović pa je dejal, da po pogovoru s turškim kolegom vidi, da državi ne poznata dovolj stališč druga druge. Erdogan se bo popoldne srečal še s premierjem Andrejem Plenkovićem.

ZAGREB - Hrvaška vlada je sprejela paket ukrepov za blažitev rasti cen, vreden 21 milijard kun (2,79 milijarde evrov). Za pol leta je omejila cene elektrike, plina in drv za ogrevanje ter znižala in omejila cene nekaterih živilskih izdelkov. Povečala je tudi finančno pomoč za socialno ogrožene in napovedala poseben davek na dobiček.

FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je drugič zapored dvignil glavne obrestne mere v območju z evrom. Po julijskem dvigu za 0,5 odstotne točke jih je zvišal za rekordnih 0,75 odstotne točke. Dodatne dvige napoveduje tudi za naprej, predsednica ECB Christine Lagarde pa si želi odločnih korakov, saj da je raven obrestnih mer še daleč od primerne.

BRUSELJ - Po navedbah virov pri EU je malo verjetno, da bi ministri za energetiko držav članic EU na petkovem zasedanju v Bruslju podprli idejo o uvedbi cenovne kapice za ruski plin. Za to se sicer zavzema predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

NEW YORK - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres namerava imenovati avstrijskega diplomata Volkerja Türka za novega visokega komisarja ZN za človekove pravice, poročajo tuje tiskovne agencije sklicujoč se na diplomatske vire in skupine za človekove pravice. Na tem položaju naj bi zamenjal Michelle Bachelet, ki se ji je konec avgusta iztekel mandat.

TEHERAN/DUNAJ/PJONGJANG - Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v sredo objavljenem poročilu podvomila v miroljubnost iranskega jedrskega programa. Kot piše, so iranske zaloge obogatenega urana blizu ravni za proizvodnjo jedrskega orožja. Iran je dvome IAEA označil za neutemeljene. Agencijo skrbijo tudi jedrske aktivnosti Severne Koreje.

TOKIO - Ruska hekerska skupina Killnet je napovedala vojno Japonski in napadla več spletnih strani japonske vlade, je po poročanju španske tiskovne agencije EFE povedal generalni sekretar vlade Hirokazu Matsuno. Z napadom so se želeli maščevati za podporo Japonske Ukrajini v vojni z Rusijo, je dodal.

ŽENEVA - Veliko ljudi v Somaliji je zaradi izjemne lakote verjetno že umrlo, je v sredo sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in opozorila, da tamkajšnji humanitarni delavci ne morejo dohajati naraščajočih potreb. Na razmere v tej vzhodnoafriški državi, ki jo pesti najhujša suša v zadnjih 40 letih, so že v začetku tedna opozorili tudi pri ZN.

DUNAJ - Za položaj avstrijskega predsednika se bo na volitvah 9. oktobra poleg sedanjega predsednika Alexandra Van der Bellna potegovalo še šest kandidatov, je v sredo objavilo avstrijsko notranje ministrstvo. Van der Bellnu se glede na napovedi sicer obeta še en šestletni mandat v palači Hofburg.

BERLIN - Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel, ki je bila na čelu vlade v Berlinu 16 let, bo spomine na svoje politično življenje in delo objavila v knjigi, ki naj bi izšla jeseni 2024. Po navedbah založbe bo knjiga osvetlila nekatere odločitve in ponudila vpogled v ozadje delovanja Merklove, ki je pomembno krojila nemško in mednarodno politiko.