Pregled - svet, 24. 8. (sreda)

Ljubljana, 24. avgusta - Pregled dogodkov v svetu v sredo, 24. avgusta.

KIJEV/BRUSELJ/WASHINGTON - Minilo je natanko šest mesecev od začetka ruske invazije na Ukrajino, ki je obenem praznovala tudi 31. dan neodvisnosti. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem obljubil, da se bodo za zmago borili do konca in ne bodo popuščali. Izrazi podpore in čestitke Ukrajini so se vrstili z vsega sveta. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je ponovil prepričanje, da Rusija v vojni v Ukrajini ne sme zmagati. Ameriški predsednik Joe Biden je Kijevu napovedal skoraj 3 milijarde dolarjev dodatne vojaške pomoči.

NEW YORK - Rusija je v torek sklicala zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, da bi preučili nevarnosti, ki jih obstreljevanja bližnje okolice in vojaška prisotnost predstavljata za ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju. Na zasedanju sta si Rusija in Ukrajina predvsem izmenjali obtožbe o tem, kdo dejansko ogroža elektrarno. Pri ZN so medtem obe strani pozvali, naj se dogovorita o demilitarizaciji nuklearke.

DONECK - Napredovanje ruske vojske v Ukrajini se je upočasnilo, vendar je to namerna odločitev, da bi se izognili civilnim žrtvam, je med obiskom v uzbekistanski prestolnici Taškent dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu. Zahodni analitiki medtem trdijo, da sta glavna razloga slaba logistika in ukrajinski odpor. V napadu z bombo, podstavljeno pod avtomobil, je bil ubit predstavnik proruskih oblasti v okupiranem delu ukrajinske regije Zaporožje, so sporočile lokalne samooklicane proruske oblasti.

BERLIN - Z visokim do skrajnim tveganjem pomanjkanja vode do leta 2050 se sooča 17 odstotkov prebivalstva Evrope oz. območja, kjer ustvarijo 13 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda, so opozorili v okoljski organizaciji Svetovni sklad za naravo. Najbolj sta ogroženi Grčija in Španija. Suše v Evropi ne bi smele nikogar šokirati, saj zemljevidi vodnih tveganj že dolgo kažejo na vse večje pomanjkanje po celini, je analizo pospremila izvršna direktorica WWF Adria Nataša Kalauz.

PARIZ/BERLIN/BERN - Francoski predsednik Emmanuel Macron je Francoze posvaril, da se začenja novo obdobje, ko bo konec izobilja in brezskrbnosti in se bo treba čemu tudi odpovedati. Nemška vlada je sklenila, da bodo v državi od septembra javne prostore lahko ogrevali na največ 19 stopinj, tam, kjer delavci opravljajo naporno fizično delo, pa bo ogrevanje omejeno na 12 stopinj. S tem naj bi porabo plina zmanjšali za dva odstotka. Švicarska vlada je sporočilda, da bo Švica sledila smernicam EU ter industrijo in gospodinjstva pozvala, da v zimskih mesecih porabo plina zmanjšajo za 15 odstotkov.

OTTAWA - Nemški kancler Olaf Scholz in kanadski premier Justin Trudeau sta v torek na Novi Fundlandiji podpisala dogovor o zelenem vodiku. Nemčija in Kanada želita dati zagon gospodarstvu, ki bi temeljilo na zelenem vodiku, in do leta 2030 vzpostaviti čezatlantsko dobavno verigo za vodik, poročajo tuje tiskovne agencije.

MOSKVA - Ruska policija je pridržala Jevgenija Roizmana, enega od zadnjih opozicijskih politikov, ki še ni pristal za zapahi. Nekdanjega župana uralskega mesta Jekaterinburg so pridržali zaradi domnevne diskreditacije ruske vojske. Proti njemu je bil uveden kazenski postopek, za tovrstne obtožbe pa je zagrožena kazen do deset let zapora.

ANCONA - Ob začetku volilne kampanjo pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami v Italiji je voditeljica italijanske skrajno desne stranke Bratje Italije Giorgia Meloni v torek množici navdušenih podpornikov zagotovila, da je pripravljena in sposobna prevzeti vodenje italijanske vlade. Melonijeva, ki glede na javnomnenjske raziskave velja za glavno favoritko za premierski položaj, je dejala, da so Bratje Italije sposobni dati dogovore, ki jih levica ni bila sposobna dati že desetletja.

HELSINKI - Finska premierka Sanna Marin, ki se je znašla pod plazom kritik zaradi nedavnih posnetkov z zasebnih zabav, je danes pred svojo socialdemokratsko stranko izpostavila svoje dosežke v vlogi predsednice vlade ter branila pravico do zasebnega življenja.

NEW YORK - Newyorški demokrat Pat Ryan, ki je v ospredje kampanje postavil pravico do splava in prihodnost ameriške demokracije, je v torek zmagal na posebnih kongresnih volitvah, ki so veljale za zadnji preizkus mnenja javnosti glede splava pred novembrskimi vmesnimi volitvami. Na Floridi so medtem demokrati za svojega kandidata, ki bo novembra izzval guvernerja Rona DeSantisa, izbrali kongresnika Charlieja Crista.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal, da bo večina ameriških univerzitetnih diplomantov, ki odplačujejo študentska posojila, dobila olajšavo v višini 10.000 dolarjev. Kot je dejal, skuša s tem njegova administracija nasloviti več desetletij trajajoče težave na področju zadolženosti ameriških diplomantov.

PEKING - Jesensko žetev na Kitajskem, kjer so zabeležili najbolj vroče poletje v zgodovini, močno ogrožajo visoke temperature in suša, opozarjajo kitajske oblasti in pozivajo k ukrepom za zaščito pridelka. Posebej slabo jo je odnesel jug države. Kitajska je predvsem glede riža, pšenice in koruze skoraj popolnoma samooskrbna, zmanjšan pridelek pa bi za najbolj poseljeno državo pomenil povečane potrebe po uvozu živil.

BANGKOK - Tajsko ustavno sodišče je začasno odstavilo predsednika vlade Prayuta Chan-O-Chaja. S to potezo se je odzvalo na peticijo opozicijskih strank, ki so zahtevale, da se pri njegovem mandatu upošteva tudi čas, ko je leta 2014 na oblast prišel z vojaškim udarom. S tem bi se mu že iztekel njegov osemletni mandat. Režim hunte je vodil pet let in po državnozborskih volitvah leta 2019 še naprej opravljal funkcijo premierja.

vb/vb
© STA, 2022