Pregled - svet, 8. 8. (ponedeljek)

MOSKVA/KIJEV - Ruske oblasti so ukrajinske sile obtožile obstreljevanja jedrske elektrarne v Zaporožju in posvarile pred morebitnimi katastrofalnimi posledicami za Evropo. Kijev, ki je Moskvo prav tako obtožil več napadov na elektrarno, pa je pozval k vzpostavitvi demilitariziranega območja v njeni okolici. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil napade in pozval, naj se mednarodnim inšpektorjem omogoči dostop do nuklearke.

ISTANBUL/KIJEV - Prva tovorna ladja z ukrajinskim žitom, ki je minuli petek izplula iz pristanišča Črnomorsk, je prispela v Turčijo in s tem dosegla končni cilj. Iz ukrajinskih pristanišč sta medtem danes izpluli še dve ladji, natovorjeni s koruzo in sojo, namenjeni pa sta v Italijo in Turčijo. Doslej je bilo iz Ukrajine na sedmih ladjah izvoženih približno 243.000 ton koruze, je izračunal Reuters na podlagi podatkov turškega obrambnega ministrstva.

WASHINGTON/NEW YORK - Ameriški predsednik Joe Biden je pozdravil premirje med Izraelom in borci Islamskega džihada, ki je po posredovanju Egipta začelo veljati v nedeljo zvečer in je prekinilo večdnevne spopade v Gazi. Ob tem je vse vpletene pozval, naj ga v celoti izvajajo, pozivu pa se je pridružil tudi odposlanec ZN za Bližnji vzhod Tor Wennesland. Izraelska vojska je od petka izvajala zračne napade na položaje gibanja Islamski džihad v Gazi, ki je odgovorilo z več kot 900 izstreljenimi raketami na ozemlje Izraela. V spopadih je življenje izgubilo najmanj 44 ljudi, med njimi 15 otrok, več kot 300 pa jih je bilo ranjenih.

PEKING/TAIPEI - Kitajske oborožene sile so izvajale nove vojaške vaje v okolici Tajvana. Kitajska se je s tem uprla pozivom mednarodne skupnosti, naj preneha z največjimi vojaškimi vajami po letu 1995, s katerimi je začela minuli teden, potem ko je Taipei obiskala predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Iz Pekinga so sporočili, da so vaje osredotočene na organizacijo protipodmorniških in pomorskih napadov. Kitajske sile naj bi izvedle tudi več strelskih vaj v predelih Južnokitajskega in Rumenega morja.

HANNOVER - Iz stranke nemških socialdemokratov (SPD) so sporočili, da ni razloga za izključitev nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja iz stranke zaradi njegovih povezav z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Schröderju ni moč dokazati kršitve, je ugotovila pristojna strankina komisija v mestu Hannover. Pristojna komisija stranke je vprašanje obravnavala več tednov, potem ko je iz različnih podružnic SPD prejela 17 predlogov za izključitev. Schröder se osebno ni pojavil na zaslišanjih. Za obravnavo primera je pristojna podružnica stranke v Hannovru, ker je Schröder član tamkajšnjega lokalnega združenja SPD.

SPLIT - Hrvaško javnost pretresa primer novinarja Vladimirja Matijanića, ki je umrl minuli petek, potem ko je zbolel za covidom-19. Matijanić je s partnerico večkrat klical zdravniško pomoč, a so ga večkrat zavrnili. Državno tožilstvo in zdravstvena inšpekcija sta že začela preiskavo v bolnišnici KBC Split in Zavodu za nujno medicinsko pomoč. Primer preiskuje tudi hrvaško državno tožilstvo. Za kaznivo dejanje malomarnega zdravljena je na Hrvaškem zagroženih do 12 let zapora.

ATENE - Predsednik grške vlade Kiriakos Micotakis je zanikal vpletenost v prisluškovalno afero, ki jo je sprožilo razkritje dejstva, da je grška nacionalna obveščevalna služba (EYP) več mesecev prisluškovala opozicijskemu voditelju in evroposlancu Nikosu Andrulakisu. Zaradi teh razkritij sta sicer že v petek odstopila vodja grške obveščevalne službe Panagiotis Kontoleon in generalni sekretar v kabinetu premierja Grigoris Dimitriadis.

WASHINGTON - Svetovna banka je napovedala, da bo Ukrajini namenila dodatnih 4,5 milijarde ameriških dolarjev finančne pomoči, ki jo bodo zagotovile ZDA. Sredstva bodo Kijevu pomagala pri plačilu javnih storitev in pokojnin, kar je ključno za ublažitev gospodarskih posledic ruske invazije, je banka zapisala v izjavi. Sveženj pomoči, ki bo večinoma izplačan ta mesec, je del 8,5 milijarde dolarjev vredne ameriške pomoči. Ukrajina ima trenutno proračunski primanjkljaj, ki se vsak mesec veča za 5 milijard dolarjev.

MOSKVA - Zaradi trenj med Rusijo in ZDA, ki jih je povzročila vojna v Ukrajini, je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da bo začasno ustavilo ameriške inšpekcijske preglede objektov, ki so predmet pogodbe o zmanjšanju strateškega orožja novi START. Kot razlog za svojo odločitev so navedle sankcije in sovražno retoriko Zahoda. Pogodba novi START je sicer zadnji preostali pakt o zmanjšanju oborožitve med nekdanjima tekmicama iz hladne vojne, ki med drugim omejuje število jedrskih bojnih glav, ki jih lahko Moskva in Washington namestita, na 1550.

BRUSELJ - Evropska komisija je odobrila območne načrte za pravični prehod za Avstrijo in tako prvo financiranje v okviru sklada za pravični prehod v vrednosti 76 milijonov evrov. V avstrijskih regijah in občinah v Zgornji Avstriji, na Koroškem, v Spodnji Avstriji in na Štajerskem so močno prisotne ogljično intenzivne industrije, so spomnili pri komisiji. V Sloveniji bosta do sredstev iz mehanizma upravičeni obe premogovni regiji, šaleška in zasavska. Na razpolago bo skoraj 259 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Od tega bo šaleška regija prejela 70 odstotkov sredstev, zasavska pa 30 odstotkov.

DUNAJ - Na Dunaju so se zaključili pogovori o oživitvi mednarodnega dogovora o iranskem jedrskem programu. Evropska unija je ob tem predložila končno verzijo besedila za obnovo jedrskega sporazuma. Iranske oblasti so prejem besedila že potrdile in naznanile, da ga nameravajo temeljito preučiti. Uradnik iranskega zunanjega ministrstva je dodal, da so med pogovori v zadnjih dneh s sogovorci delili svoja stališča in pri nekaterih vprašanjih dosegli določen napredek.

PRETORIA - Ameriške oblasti so predstavile novo strategijo za podsaharsko Afriko. Kot so dejali, nameravajo odslej aktivno vključevati voditelje te regije pri ključnih vprašanjih. Bela hiše je strategijo predstavila med obiskom ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna v Afriki. Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je prepričana, da bo prizadevanje za večjo odprtost in demokracijo v podsaharski Afriki pomagalo preprečiti škodljive dejavnosti drugih akterjev.

HAVANA - Kubanske interventne službe se še vedno borijo s požarom, ki je v petek zvečer izbruhnil v skladišču goriva na zahodu otoka. Požar je doslej terjal eno smrtno žrtev, še 16 gasilcev je pogrešanih. Požar je v petek sprožila strela, ki je zadela enega od osmih tamkajšnjih rezervoarjev z gorivom. Trije rezervoarji so se odtlej sesuli, zadnji med njimi danes. To skladišče zalaga največjo kubansko termoelektrarno, tako da požar predstavlja tudi resno gospodarsko grožnjo za Kubo.

LONDON - Iz londonskega Muzeja in vrtov Horniman so sporočili, da bodo Nigeriji vrnil več deset bronastih artefaktov, med njimi tudi 12 slavnih bronastih umetnih, ki jih je zaplenila britanska vojska konec 19. stoletja. Poleg Velike Britanije so iz afriških držav zahteve za vrnitev izgubljenih zakladov prejele tudi Francija, Belgija, Nizozemska in Nemčija. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo v preteklosti z afriške celine odpeljanih od 85 do 90 odstotkov kulturnih artefaktov.

BOGOTA - Gustavo Petro je v nedeljo prisegel kot prvi levičarski predsednik Kolumbije. Na položaju je tako tudi uradno zamenjal Ivana Duqueja in napovedal temeljite reforme v državi, ki jo pestita ekonomska in socialna neenakost, inflacija ter nasilje, povezano s preprodajo drog. Petrov mandat ne bo prelomen le zaradi njegove politične usmerjenosti, temveč tudi zato, ker je mesto podpredsednice zasedla Francia Marquez. 40-letna aktivistka in borka za okolje ter pravice žensk je s tem postala prva temnopolta ženska na tem položaju.