Vodopivci s koncertom v Budimpešti in Sombotelu
Sombotel, 25. aprila - Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec je nedavno gostoval s koncertoma v Budimpešti in Sombotelu na zahodu Madžarske. V nedeljo zvečer je PAZ Vinko Vodopivec nastopil v Lisztovi dvorani ELTE univerzitetnega središča Savaria v Sombotelu. Pred tem koncertom je imel zbor koncert v Budimpešti v tamkajšnji cerkvi sv. Ane.
PAZ Vinko Vodopivec, ki je eden najbolj prepoznavnih in najboljših slovenskih moških pevskih zborov, je pred polno Lisztovo dvorano v Sombotelu izvedel pesmi večinoma slovenskih skladateljev, Ubalda Vrabca, Rada Simonitija, Jacobusa Gallusa, Oskarja Deva, Danila Bučarja, Alojzija Srebotnjaka, Jakoba Aljaža in Vinka Vodopivca, so sporočili iz slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, središču Slovenskega Porabja.
Organizatorji koncerta v Sombotelu so bili poleg že omenjenega generalnega konzulata, univerzitetno središče Savaria in sombotelska slovenska narodnostna samouprava.
Generalna konzulka Metka Lajnšček je v pozdravnem govoru izrazila zadovoljstvo, da je koncert mladih slovenskih pevcev v središču Železne županije, v univerzitetnem in zgodovinskem mestu, ki je povezano tudi s Slovenijo in Slovenci. Poudarila je pomen medkulturnih izmenjav in gostovanj slovenskih umetnikov na Madžarskem in madžarskih v Sloveniji, ki prispevajo k medsebojnemu spoznavanju narodov in kultur ter poglabljanju dobrososedskih odnosov.
V Porabju v Železni županiji živi slovenska narodna skupnost, v Sombotelu deluje slovenska narodnostna samouprava, v mestnem parku pa stoji slovenska hiša - muzej na prostem.
Na univerzi ELTE - univerzitetnem središču Savaria od leta 1970 delujeta lektorat in katedra za slovenščino. V Sombotelu je živel in ustvarjal slovenski jezikoslovec, pisatelj, pesnik in prevajalec Avgust Pavel. Njegov doprsni kip stoji pred mestnim muzejem.
Skupščina Železne županije vsako leto podeljuje spominsko plaketo Avgusta Pavla za posebne dosežke na področjih ohranjanja slovenskega jezika, kulture in narodne identitete.
Slovenci za Madžarskem so priznana narodnost. Avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od Monoštra in reke Rabe, to je tako imenovano Porabje oziroma Slovensko Porabje. Po ocenah šteje slovenska narodna skupnost na Madžarskem okoli 5000 pripadnikov.
Poleg avtohtonega poselitvenega prostora živijo Slovenci na Madžarskem v večjem številu tudi v nekaterih mestih in drugih predelih Madžarske, na primer Sombotelu, Budimpešti ter v županijah Somogy in Gyor-Moson-Sopron. V večini gre za izseljene porabske Slovence, deloma pa tudi izseljenci iz Slovenije.