Izzivi prihodnje vlade: Slovenci na Hrvaškem za depolitizacijo odnosov
Ljubljana/Zagreb, 25. marca - Slovenci na Hrvaškem opozarjajo, da Slovenija nanje pozablja pri projektih, ki jih izvaja z drugimi zamejskimi skupnostmi. Želijo si tudi depolitizacije medsebojnih odnosov in tega, da bi bili v Sloveniji prisotni tako v javnosti kot v mislih politikov.
24. aprila bodo potekale volitve novega sklica DZ, ki bo imenoval prihodnjo vlado. Ob tej priložnosti je STA povprašala deležnike z različnih področij, kakšna so njihova pričakovanja od nove vlade.
Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman si od prihodnje slovenske vlade želi, da bi bila bolj pozorna do slovenske skupnosti na Hrvaškem. Slovenija slovenske manjšine na Hrvaškem na primer še vedno ni vključila v zakon o medijih iz leta 2001 in v zakon o RTV Slovenija iz leta 2005.
Podobno meni Barbara Antolić Vupora, prva pripadnica slovenske skupnosti na Hrvaškem, izvoljena v hrvaški parlament. "Projekti, ki jih Slovenija izvaja z zamejskimi skupnostmi na Madžarskem, v Italiji in Avstriji, na Hrvaškem niso dovolj zastopani, tako da bi bilo vanje treba vlagati ne samo več sredstev, ampak tudi prizadevanj," je dejala. "Tukaj mislim tudi na šolske učbenike, v katere bi bilo treba vključiti tudi Slovence na Hrvaškem," je dodala.
Rimanova meni, da bi vlada morala izdelati tudi strategijo do Slovencev v vseh sosednjih državah, vključno s Hrvaško. Od prihodnje vlade bi pričakovala tudi skupno stališče do njih, "ne pa da se ta odnos oblikuje in spreminja odvisno od politične stranke ministra".
Slovenci na Hrvaškem bi po besedah Rimanove lahko pomagali, da bi se Hrvaška in Slovenija še bolje razumeli. "Pripadniki slovenske skupnosti na Hrvaškem imajo zelo močne profesionalne kadre, ki bi bili lahko most med obema državama," je dejala Rimanova.
Obe sogovornici menita, da imata Slovenija in Hrvaška zelo dobre medsebojne odnose, Barbara Antolić Vupora pa ob tem dodaja, da bi si želeli tudi odpravo ograje na meji, več neposrednega stika in depolitizacijo medsebojnih odnosov.
Sogovornici se strinjata tudi, da bi Slovenci v hrvaškem saboru morali imeti svojega predstavnika, a tega glede na ustavno zakonodajo Hrvaške realno ne gre pričakovati.
Slovenci so v Republiki Hrvaški uradno priznana narodna manjšina. Kot avtohtona narodna skupnost živijo na območju severne Istre, reškega zaledja, Gorskega Kotarja, Međimurja, Obkolpja in Obsotelja. Večina pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa živi v mestih zunaj navedenih obmejnih območij, na primer v Zagrebu, Varaždinu, na Reki.