Četrti dan vojne prvi rusko-ukrajinski pogovori

Potem ko so ruske sile zjutraj vstopile v drugo največje ukrajinsko mesto Harkov in so tam izbruhnili ulični spopadi, so ukrajinske sile zgodaj popoldne znova prevzele nadzor nad mestom.

Iz Kijeva, kjer do ponedeljka zjutraj velja policijska ura, ni bilo poročil o večjih spopadih, so pa ruske sile že ponoči obstreljevale rafinerijo v Vasilkovu pri Kijevu, v bližini katerega je ukrajinska letalska baza.

Rusija je sicer danes prvič priznala, da spopadi v Ukrajini terjajo žrtve med ruskimi vojaki, a niso sporočili, koliko jih je doslej umrlo.

Dopoldne je Moskva sporočila, da se je pripravljena pogajati z Ukrajino, kot kraj za pogovore pa je predlagala Gomel v Belorusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je najprej zavrnil pogajanja v državi, iz katere Rusija napada Ukrajino, kasneje pa je, po pogovoru z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, pristal na pogovore z rusko stranjo na belorusko-ukrajinski meji. Je pa, kot je sporočil, skeptičen, da bodo uspešni. Podrobnosti o pogovorih, ki naj bi že potekali, niso znane.

Ruski predsednik pa je danes še zaostril retoriko proti Zahodu. Kar po televiziji je vodstvu vojske ukazal, naj zviša pripravljenost sil za odvračanje, v sklopu katerih je tudi jedrsko orožje. Razlog za to so po njegovih besedah grožnje predstavnikov Nata.

Medtem Zahod zaostruje sankcije proti Rusiji.

EU bo v pomoč Ukrajini po ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Poleg tega bo zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala, prepovedala delovanje ruskim medijem v državni lasti in nekatere ruske banke izključila iz mednarodnega bančnega sistema Swift. Z ostrimi sankcijami bo ukrepala tudi proti Belorusiji.

To je prelomnica, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob naznanilu novega niza sankcij.

EU je dogovor o izključitvi nekaterih ruskih bank iz sistema Swift dosegla z ZDA, ukrepu se je pridružila tudi Japonska.

Slovenija je svoj zračni prostor za ruska letala zaprla že v soboto, danes je zunanji minister Anže Logar sporočil še, da Rusija v Sloveniji nima več častnih konzulov, saj je podpisal odloke o umiku soglasja Slovenije k njihovim imenovanjem.

Po drugi strani države pošiljajo pomoč Ukrajini, tako denarno kot tudi v vojaški opremi. Italija je ukrajinski vladi nakazala 110 milijonov evrov, Portugalska, Grčija in Romunija pa bodo Ukrajini poslale vojaško opremo.

Nemčija je v soboto sporočila, da bo v Ukrajino dobavila tisoč kosov protitankovskega orožja ter 500 raket zemlja-zrak tipa stinger.

Danes pa je nemški kancler Olaf Scholz napovedal znatno zvišanje obrambnega proračuna. Letos naj bi za vojsko namenili 100 milijard evrov, s čimer bo Nemčija dosegla Natovo mejo porabe dveh odstotkov BDP za obrambne namene.

Število ukrajinskih beguncev v sosednjih državah se zaradi ruske invazije vztrajno povečuje. Komisariat ZN za begunce je sporočil, da je iz Ukrajine zbežalo že 368.000 ljudi, največ na Poljsko.

Notranji ministri EU so razpravljali tudi o možnosti sploh prve uporabe direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, sprejete v odziv na poplavo beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije.

Slovenski notranji minister Aleš Hojs je na srečanju napovedal, da bi lahko Slovenija namestila do 200.000 beguncev iz Ukrajine.

V več evropskih in svetovnih mestih pa so danes znova potekali množični protesti v znak solidarnosti z Ukrajino. V Berlinu se je protestov udeležilo najmanj 100.000 ljudi, po nekaterih navedbah celo pol milijona, v Pragi jih je bilo 70.000, v Amsterdamu pa 15.000.