Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Rusija naj bi v Ukrajini naletela na močan odpor; Slovenija zaprla zračni prostor za ruska letala

pripravila Jasna Vrečko

Kijev/Moskva/Ljubljana, 26. februarja - Po napadih na mesta in vojaška oporišča po vsej Ukrajini ruske sile zdaj iz različnih smeri pritiskajo na prestolnico Kijev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zatrjuje, da jim je uspelo rusko napredovanje za zdaj ustaviti. Evropa, v katero je pribežalo že okoli 150.000 Ukrajincev, postopoma zapira zračni prostor za ruska letala.

Ukrajina, Kijev.
Ruski napad na Ukrajino.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Potem ko so ruski vojaki v četrtek in petek v Ukrajini iz vseh smeri - severa, vzhoda in juga - presenetljivo hitro napredovali, naj bi jih po navedbah več zahodnih virov tretji dan invazije pričakal odpor, kakršnega niso pričakovali.

Potem ko so že prodrli na eno glavnih avenij v Kijevu, Avenijo Zmage, so se morali znova umakniti na obrobje mesta. Tudi ostala ključna mesta, vključno s Harkovom blizu meje z Rusijo, naj bi zaenkrat ostajala pod nadzorom Ukrajine, zatrjujejo na Zahodu. Obenem sicer svarijo, da bi lahko Rusija, če ne bo uspela izpolniti zastavljene časovnice, začela z nediskriminatorno rabo nasilja.

Krvav konflikt sicer še naprej zaznamujejo nasprotujoče si različice dogodkov in množica dezinformacij, med drugim se na spletnih omrežjih pogosto objavljajo stari, arhivski posnetki kot dokaz aktualnega dogajanja na terenu.

Tako med drugim ni jasno, kakšno je dejansko število žrtev. Po navedbah Kijeva naj bi sicer ruska vojska doslej ubila okoli 200 civilistov, medtem ko naj bi oni ubili 2800 ruskih vojakov.

Ukrajina je danes tudi sporočila, da je ruska raketa zadela zgornja nadstropja stanovanjske stolpnice v Kijevu in objavila šokantne fotografije poškodovane zgradbe. Moskva po drugi strani trdi, da je stolpnico po nesreči zadel izstrelek ukrajinske protizračne obrambe.

Nasprotujoče se informacije pa ne zadevajo le dogajanja na terenu, ampak tudi na političnem parketu.

Kremelj je tako Ukrajino danes obsodil, da zavrača mirovna pogajanja z Rusijo in s tem podaljšuje vojaški spopad. Kot je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, je ruski predsednik Vladimir Putin v pričakovanju pogajanj v petek popoldne odredil "začasno ustavitev napredovanja" ruskih enot, a ker Kijev pogajanja zavrača, se je napredovanje ruskih sil popoldne nadaljevalo.

Z ruskega obrambnega ministrstva so kasneje sporočili, da so spričo ukrajinskega zavračanja pogajanj odredili razširitev ofenzive v Ukrajini in vsem enotam odredili, da napredujejo iz vseh smeri.

Ukrajina navedbe Kremlja zavrača. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Mihajlo Podoljak je zatrdil, da je Ukrajina pripravila pogajalska izhodišča, vendar pa je naletela na nesprejemljive pogajalske pogoje Rusije.

Ruski mediji medtem poročajo, da naj bi Zelenski že v petek zbežal iz Kijeva v mesto Lvov na zahodu države, kar pa je sam predsednik odločno zanikal. Kasneje je tudi objavil video posnetek, na katerem ne nastopa v zaprtem prostoru, ampak na ulicah Kijeva.

Predsednik je sicer danes v novem videonagovoru zatrdil, da je Ukrajina preprečila načrt Kremlja, da bi ruska vojska zasedla Kijev in ga vrgla z oblasti ter v Ukrajini vzpostavila marionetno državo.

Evropsko unijo je ob tem pozval, naj Ukrajino sprejme v povezavo, Nemčijo in Madžarsko pa, naj podpreta izključitev Rusije iz sistema Swift. Madžarska je danes pod pritiskom ostalih članic unije že pristala na izključitev Rusije iz Swifta, nakar se je pritisk na Nemčijo še dodatno okrepil.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je bil pred današnjim srečanjem z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem v Berlinu kritičen do nemškega egoizma v odzivu na rusko invazijo na Ukrajino. Zavzel se je, da bi Nemčija zaprla plinovod Severni tok 1 in podprla izključitev Rusije iz Swifta.

Varnostni svet ZN medtem v petek pričakovano ni potrdil predloga resolucije z obsodbo ruskega napada na Ukrajino, saj je Rusija, stalna članica varnostnega sveta, izkoristila pravico do veta.

Predlog resolucije so pripravile ZDA skupaj z drugimi članicami Varnostnega sveta. Za predlog resolucije je glasovalo 11 od 15 članic Varnostnega sveta ZN. Kitajska se je skupaj z Indijo in Združenimi arabskimi emirati vzdržala. Kot so pojasnili diplomati na ZN, je bil namen, da se države javno opredelijo do ruske agresije in Moskvi pokažejo, kako osamljena je v svetu.

Vzdržan glas Kitajske zahodni diplomati vidijo kot zmago v poskusu diplomatske izolacije Rusije, medtem ko je bil vzdržan glas Indije bolj negativno presenečenje.

Ukrajinska kriza glasno odmeva tudi v Sloveniji, kjer je premier Janez Janša za danes ob 18. uri sklical sejo sveta za nacionalno varnost (Snav), na kateri razpravljajo "o nacionalno varnostnih vidikih agresije Ruske federacije na Ukrajino".

Predsednik vlade je na sejo povabil predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, predsednika državnega sveta Alojza Kovšco in predsednika največje opozicijske stranke v DZ Marjana Šarca.

Poleg njih je Janša povabil še direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janeza Stuška, direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Jaroša Britovška, direktorja urada vlade za informacijsko varnost Uroša Sveteta in načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Roberta Glavaša, so navedli v premierjevem kabinetu.

Že pred tem je vlada na dopisni seji prepovedala uporabo slovenskega zračnega prostora letalom, ki so registrirana v Rusiji, in operatorjem s sedežem v Rusiji, ki jim je licenco izdal pristojni ruski organ. Sklep začne veljati danes in bo veljal "do prenehanja razlogov" zanj, so sporočili z vlade.

Za ta korak se je odločilo tudi več drugih držav EU - kot prvi Poljska in Češka, nato Bolgarija, danes pa še vse tri baltske države in Romunija.

Prav tako se vse več držav odloča za dobavo orožja Ukrajini. Iz Londona so danes sporočili, da so se Velika Britanija in 25 drugih držav dogovorile, da Ukrajini ponudijo več humanitarne in tudi vojaške pomoči, vključno z orožjem. To so se države dogovorile na sinočnji virtualni donatorski konferenci za Ukrajino.

London, ki je Ukrajini sicer že pomagal z 2000 protitankovskimi raketami, namerava v napadeno državo poslati dodatno orožje. Belgijski premier Alexander de Croo je medtem napovedal dostavo 2000 strojnic ukrajinski vojski. Češka bo Ukrajini poslala strojnice, avtomatske in ostrostrelske puške, pištole in strelivo v vrednosti 7,6 milijona evrov, Nizozemska pa ji bo na pomoč priskočila z dobavo 200 protiletalskih raket stinger.

Po vsem svetu, tudi v Rusiji, se poleg tega nadaljujejo protesti v podporo Ukrajincem v njihovem boju proti ruski agresiji. Ruska policija je v petek na protivojnih protestih v 26 mestih po državi aretirala najmanj 584 ljudi, je danes sporočila skupina za državljanske pravice OVD-Info.

jav/blm/zc/mde/rp/vb/sag/lad/blm
© STA, 2022