V Ljubljani prvo srečanje predstavnic slovenske manjšine v parlamentih vseh štirih sosednjih držav
Ljubljana, 25. februarja - Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch bo danes gostila srečanje predstavnic slovenske avtohtone manjšine v vseh štirih sosednjih državah. Gre za prvo tovrstno srečanje, ko se bodo na enem mestu zbrale pripadnice slovenske narodne manjšine in članice nacionalnih parlamentov v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.
Ljubljana.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch.
Foto: Nik Jevšnik/STA
Arhiv STA
Srečanja se bodo udeležile italijanska senatorka, tržaška Slovenka Tatjana Rojc, poslanska v avstrijskem parlamentu Olga Voglauer, poslanka v hrvaškem saboru Barbara Antolić Vupora ter zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss. Ministrica Jaklitsch bo vsem štirim na posebni slovesnosti v Vili Podrožnik tudi podelila zahvale urada za prizadevnost in skrb za uresničevanje manjšinskih pravic.
Pred podelitvijo bodo o svoji vlogi v parlamentu in o pogledu na trenutno stvarnost slovenske manjšine v zamejstvu spregovorile na delovnem srečanju z ministrico Jaklitsch. Predstavnice slovenske manjšine v parlamentih vseh štirih sosednjih držav bo sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.
Avtohtona slovenska narodna skupnost obstaja v vseh štirih sosednjih državah, v Italiji in Avstriji ter na Hrvaškem in Madžarskem. Njena številčnost, položaj in status se od države do države pomembno razlikujejo.
V Italiji so pripadniki slovenske manjšine po italijanskem pravu opredeljeni kot jezikovna manjšina. Živijo v treh pokrajinah avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina: na Tržaškem, Goriškem in Videmskem. Ocene o številu pripadnikov skupnosti se gibljejo okoli 80.000 ljudi. Dežela Furlanija-Julijska krajina, ena od dvajsetih italijanskih dežel, uživa poseben status in avtonomijo, s tem pa so povezana tudi finančna sredstva, prav zaradi prisotnosti slovenske jezikovne manjšine na njenem ozemlju.
Slovenci v Avstriji so avtohtona narodna skupnost. V avstrijski državni pogodbi so opredeljeni kot narodna manjšina, v relevantni avstrijski zakonodaji pa kot narodna skupnost. Slovenci v Avstriji tradicionalno živijo v dveh zveznih deželah, avstrijski Koroški in avstrijski Štajerski. Ocene o številu pripadnikov skupnosti se gibljejo okoli 50.000 ljudi.
Slovenci so na Hrvaškem uradno priznana narodna manjšina. Kot avtohtona narodna skupnost živijo na območju severne Istre, reškega zaledja, Gorskega kotarja, Medžimurja, Obkolpja in Obsotelja. Večina pripadnikov slovenske narodne skupnosti pa živi v mestih zunaj navedenih obmejnih območij - v Zagrebu, Varaždinu in na Reki.
Slovenci na Madžarskem so priznana narodnost. Avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od Monoštra in reke Rabe, to je tako imenovano Porabje, oziroma Slovensko Porabje. Po ocenah šteje slovenska narodna skupnost na Madžarskem okoli 5000 pripadnikov.