Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

6 dni do OI - Kitajska flora in favna

Ljubljana, 29. januarja - Kitajska ima 34.687 vrst živali in vaskularnih rastlin, zaradi česar je tretja najbolj biotsko raznovrstna država na svetu, za Brazilijo in Kolumbijo. Je domovina vsaj 551 vrst sesalcev, 1221 vrst ptic, 424 vrst plazilcev in 333 vrst dvoživk.

Kitajska, Weifang.
Pandi v kitajskem parku Jinbao na prvem snegu v tej zimi v provinci Weifang.
Foto: Xinhua/STA

Najmanj 840 živalskih vrst je ogroženih, ranljivih ali jim grozi lokalno izumrtje, predvsem zaradi človeških dejavnosti, kot so uničevanje habitatov, onesnaževanje in lovljenje za hrano, krzno in sestavine tradicionalne kitajske medicine. Ogrožena narava je zaščitena z zakonom in od leta 2005 ima država več kot 2349 naravnih rezervatov, ki pokrivajo skupno površino 149,95 milijona hektarov, kar predstavlja 15 odstotkov celotne površine Kitajske. Kitajski rečni delfin je nedavno že izumrl.

Izumrtje je grozilo tudi najbolj znani kitajski živali, pandi. To je pravzaprav ogromen medved, njegov črno-beli kožuh je zaščitni znak ljubkosti in najbrž je to igralo veliko vlogo pri dejstvu, da so se za ohranitev pande zavzemale številne organizacije, ki so tako precej uspešno popravile njeno stanje v divjini.

Njegovo življenje je skrivnostno, polno ugank. Morda tudi v tem tiči razlog, zakaj je panda tako priljubljena tarča raziskovanj in opazovanj ter s tem tudi zapiranja v živalske vrtove. Pravijo mu tudi bambusni medved, saj s svojo ljubko čokato postavo grizlja bambusove vršičke in si da opraviti z rastlinicami, v popolnem nasprotju z običajnimi medvedi, ki so strah in trepet skoraj vseh živih bitij, vključno s človekom.

Rastlinojedi medved je namreč večino časa miren in prijazen, prav zato je tudi simbol ljubkosti. Vseeno pa so znani tudi napadi na človeka, saj prav to, da jih imajo ljudje za ljubke medvedke, pripomore k pogumu ljudi, da se jim približajo, misleč, da jih bo rastlinojedi panda vesel. A pande se v tem primeru počutijo ogrožene in čeprav niso mesojede, napadejo človeka, ne zaradi lakote, ampak iz strahu, ali pa zato, ker želijo braniti svoje mladičke, ki jih že tako skotijo zelo poredko.

Panda je, čeprav ima postavo medveda in tudi spada v družino medvedov, po anatomski zgradbi še najbolj podoben ogromnemu rakunu. Tako razpored in zgradba njegovega zobovja kot velika postava namigujeta na mesojedo žival, vendar je orjaški panda rastlinojedec, ki se hrani izključno z bambusovimi vršički in mladimi listi. Bambus spada med visoko travo, ki pa jo je težko prežvečiti, zato se je moralo zobovje pande skozi evolucijo spremeniti, sekalci so se mu zaoblili, kočniki pa razširili.

Odrasle pande zrastejo od 1,2 metra do 1,8 metra, vključno s približno 13 centimetrov dolgim repkom. Samice so navadno manjše za kakih petnajst odstotkov, tehtajo pa več kot pol manj. Odrasli samec lahko doseže 160 kilogramov. V divjini se včasih celo prehranjujejo z drugimi vrstami trave in celo mesom v obliki ptic in glodavcev, kot so podgane in miši.

Kitajska ima več kot 32.000 vrst vaskularnih rastlin in je pokrita s številnimi vrstami gozdov. Prevladujejo hladni iglavci na severu države, z živalskimi vrstami, kot so los in azijski črni medved in, skupaj z več kot 120 vrstami ptic. Podrast vlažnih gozdov iglavcev lahko vsebuje bambus, v višjih predelih rasteta brin in tisa, bambus nadomesti rododendron. Subtropski gozdovi, ki prevladujejo v osrednji in južni Kitajski, vsebujejo kar 146.000 vrst rastlin. Kitajska ima več kot 10.000 zabeleženih vrst gliv.

ic/zzb
© STA, 2022