Državni svet v sredo o vetu na novelo zakona o posebnih pravicah manjšin v vzgoji in izobraževanju

Ljubljana, 18. januarja - Državni svetniki bodo v sredo odločali o predlogu veta na novelo zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanj, so sporočili iz državnega sveta. Novela sicer na novo določa raven znanja italijanščine za strokovne delavce in učitelje v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom.

Ljubljana.
Učilnica, razred, izobraževanje, šola.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

V obrazložitvi predloga odložilnega veta komisija DS za kulturo, znanost in šolstvo navaja, da se z novelo zvišuje predpisana raven znanja italijanskega jezika za strokovne, administrativne, tehnične, računovodske in druge delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih z italijanskim učnim jezikom.

Po veljavnem zakonu strokovni delavec obvlada italijanščino kot učni jezik, če je končal osnovno oz. srednjo šolo z italijanskim učnim jezikom. Druga možnost je, da strokovni delavec opravi preizkus znanja italijanščine na ravni C1, kot jo določa skupni evropski jezikovni okvir Sveta Evrope. Po noveli ta raven ne zadostuje več, pač pa bo moral delavec dosegati nivo znanja italijanščine kot maternega jezika.

"Materni jezik posameznika opredeljuje kot domačega govorca, zato preizkusi znanja za materinščino ne obstajajo po nobeni priznani metodologiji," opozarja komisija.

Učitelji, ki v šolah z italijanskim učnim jezikom poučujejo slovenski jezik in druge tuje jezike, pa bodo po noveli morali uspešno opraviti preizkus znanja italijanskega jezika na ravni C1 skupnega evropskega jezikovnega okvirja Sveta Evrope.

Komisija ocenjuje, da je znanje jezika na ravni C1 po skupnem evropskem jezikovnem okvirju povsem primerno za poklicne, učne in akademske namene. Zaostritev jezikovne kompetence pri učiteljih, ki pri pouku ne uporabljajo učnega jezika vzgojno-izobraževalnega zavoda, pa so označili za hudo zaostritev v obdobju vedno izrazitejšega pomanjkanja kadra na področju šolstva.

Predloga novele, ki jo je DZ na izredni seji sprejel prejšnji četrtek, sta s podpisi koalicijskih poslancev vložila manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža. Osnovni razlog za spremembo zakona je slediti spremembam v praksi v manjšinskem šolstvu v Sloveniji ter zagotoviti večjo kakovost šolstva v italijanskem učnem jeziku na Obali.

Predlagane spremembe so po navedbah predlagateljev plod analize obstoječega stanja ter pripomb ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom.

Tam, kjer živita madžarska in italijanska narodna skupnost, je prvi jezik materni jezik oz. italijanščina ali madžarščina, drugi jezik je pa jezik okolja, kar pomeni slovenski jezik, ostalo pa so tuji jeziki. Novela bo šolam z italijanskim učnim jezikom omogočila še kakovostnejše izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki je po mnenju predlagateljev ključen dejavnik za njihov nadaljnji obstoj in razvoj. Šole z italijanskim učnim jezikom naj bi tako postale enakopravne in enakovredne slovenskim šolam s slovenskim učnim jezikom.

da/tz
© STA, 2022