Na seji parlamentarne komisije o položaju manjšine in aktualnih izzivih

Kot so pojasnili v poslanski skupini Liste Marjana Šarca (LMŠ), v imenu katere je na seji nastopil poslanec Jože Lenart, je namen seje ob vladnih predstavnikih dati besedo tudi Slovencem, ki živijo izven meja Slovenije, in različnim organizacijam, ki se borijo za pravice Slovencev v zamejstvu in tujini. Pri tem so še posebej izpostavili pomembno vlogo mladih.

Ker mladi v zamejstvu in po svetu predstavljajo temelj ohranjanja in razvoja slovenske kulture in identitete v tujini, se mora politika o Slovencih v zamejstvu in tujini prednostno usmeriti k izboljšanju položaja mladih in njihovega povezovanja z matično domovino, so navedli.

Predlagali so sprejetje sklepov, v katerih so med drugim slovensko vlado pozvali, naj pripravi novo strategijo odnosov s Slovenci zunaj njenih meja s poudarkom na izboljšanju položaja mladih in njihovega povezovanja z matično domovino. Prav tako so pozvali vlado k pripravi novega akcijskega načrta sodelovanja in podpore mladim Slovencem v zamejstvu in po svetu.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je uvodoma povedala, da je Slovenija vedno posebno skrb namenjala in tudi dejavno uresničevala to skrb in zavezanost do Slovencev v zamejstvu in po svetu. V nadaljevanju je predstavila aktivnosti in prizadevanja za krepitev številnih področij s strani urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Kot eno pomembnih točk je izpostavila povečanje proračuna za dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu, pri čemer je bila zaradi negotovosti med epidemijo covida-19 v minulih dveh letih posebna pozornost namenjena vzdrževanju struktur slovenskih skupnosti. Omenila je tudi številne obiske v zamejstvu in po svetu z namenom krepitve odnosov s slovensko manjšino in Slovenci po svetu, pa tudi za doseganje ustrezne ravni manjšinskih pravic.

V nadaljevanju so svoje dejavnosti predstavili tudi predstavniki različnih političnih, kulturnih in športnih organizacij Slovencev v zamejstvu in tujini, pri čemer so opisali tudi izzive, s katerimi se soočajo.

Predstavniki slovenske manjšine v Avstriji so opozorili na problem poučevanja slovenskega jezika in še zlasti opozorili na dejstvo, da na avstrijskem Koroškem ni zakona o dvojezičnih otroških vrtcih.

Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk na avstrijskem Koroškem Bernard Sadovnik je posebej izpostavil pomen ohranitve slovenske besede. "Če ne bomo čim prej zagotovili zakonske sistemske ponudbe dvojezične vzgoje, začenši že v jaslih, bomo vsako leto izgubljali generacije, ki se ne bodo naučile slovenskega jezika," je opozoril.

Pri tem je pomembno, da se avstrijska vlada na Dunaju zaveda, da je "vprašanje elementarne pedagogike tudi vprašanje 7. člena" in da je to potrebno zagotoviti na državni ravni in ne more biti prepuščeno odločitvi županov, je dejal.

Podobnega mnenja je bil tudi Rudi Vouk iz pobude Slovenski konsenz za ustavne pravice (Skup), ki je med drugim opozoril, da dvojezičnost na uradih in sodiščih ne deluje in da tudi pri dvojezični topografiji kljub napredku v preteklosti ni bilo izpolnjeno, kar bi po razsodbi avstrijskega ustavnega sodišča moralo biti.

Predstavniki Slovencev v Italiji so opozorili na problem avtonomije slovenskega šolstva, ki je zapisana v italijanskem zaščitnem zakonu, a je odgovorni v Italiji ne zagotovijo.

Predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila je pri tem izpostavila pomen stikov z matično deželo. "Intenzivnost odnosov z matico je za nas ključnega, eksistencialnega pomena," je opozorila. Julijan Čaudek iz Sveta slovenskih organizacij je še posebej pohvalil delo ministrice Jaklitscheve in njeno "stalno prisotnost" na terenu. "To daje občutek, da Slovenija stoji za slovensko manjšino," je dejal.

Vabilu na današnjo sejo se je odzvala tudi Barbara Antolić Vupora, prva pripadnica avtohtone slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem v hrvaškem saboru. V svoji predstavitvi se je osredotočila na politično delovanje Slovencev na Hrvaškem in pri tem opozorila na velik upad števila pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem v zadnjih dvajsetih letih. To število namreč zagotavlja tudi politično možnost delovanja v okviru svetov v občinah, mestih in županijah ali skozi predstavnike, je pojasnila.

Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač pa je predstavila delovanje Slovencev v naši vzhodni sosedi. Omenila je dvojezične vrtce in osnovne šole ter medije. Vse to so lahko dosegli ob pomoči Slovenije, pri čemer je bila tudi Madžarska odprta za reševanje teh vprašanj, je pojasnila. Med izzivi je omenila pomanjkanje ustreznih kadrov, med drugim v osnovnih šolah.