Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Italijanska vlada zagotovila pravno osnovo za prenos lastništva Narodnega doma v Trstu

Trst/Ljubljana, 8. oktobra - Italijanska vlada je v četrtek sprejela uredbo, s katero je spremenila člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji o vračanja nepremičnin slovenski narodni skupnosti v Italiji. Ta velja tudi za Narodni dom v Trstu. Kot poroča Primorski dnevnik, je v uredbi naveden brezplačen prenos lastništva stavbe Narodnega doma na istoimensko fundacijo.

Prav tako so v uredbi povzeti koraki za izmenjavo nepremičnin med tržaško univerzo, sedanjo lastnico Narodnega doma, in agencijo za javno dobro, je še poročal Primorski dnevnik.

S sprejeto uredbo italijanske vlade je nastala pravna osnova za prenos lastništva stavbe Narodnega doma na Fundacijo Narodni dom, v kateri sta zastopani obe krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno gospodarska zveza (SKGZ) in Skupnost slovenskih organizacij (SSO), ter predstavniki slovenske in italijanske države.

Predsednica SKGZ Nevenka Dobrila je ob tem danes za STA pojasnila, da se je s četrtkovim sprejetjem uredbe italijanske vlade končno uresničila prva od zavez, ki so bile sprejete v okviru sporazuma, podpisanega julija lani ob prisotnosti predsednikov Slovenije in Italije, Boruta Pahorja in Sergia Mattarelle.

Pot do formalnega lastništva Narodnega doma s strani slovenske avtohtone narodne skupnosti v Italiji bo po njenih besedah zahtevala sicer še nekaj formalnih postopkov, ki bi lahko trajali vsaj nekaj mesecev. Med drugim je potrebno še sprejeti dogovor s tržaško univerzo o načinu in lokaciji njene selitve ter katere prostore bodo Slovenci v Italiji lahko takoj uporabili. O tem se bo s tržaškim rektoratom pogovarjalo predsedstvo omenjene fundacije.

Italijanska vlada je tržaški univerzi sicer za obdobje med letoma 2022 in 2031 namenila 30 milijonov evrov za ureditev nepremičninskih vprašanj, kar je po oceni predsednice SKGZ "res dobro izhodišče, ker ji zagotavlja vso potrebno finančno osnovo za ureditev novega sedeža in selitev". Hkrati je Dobrila opozorila na z letom 2031 določen zaključek namenskega financiranja, kar "daje nekoliko misliti o trajanju vseh preselitvenih postopkov".

Predsednica SKGZ je še dejala, da bo tudi slovenska narodna skupnost v Italiji morala ugotoviti, kako bo s strani obeh držav pridobila "potrebno naložbo za ureditev tega pomembnega zgodovinskega poslopja, ki je bilo v zadnjih dvajsetih letih prirejeno potrebam fakultete za tolmače in prevajalce". Prav zato se poleg ostalega po naročilu obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji izvaja študija o prostorskem stanju in potrebnih adaptacijah, ki bo predstavljala stvarno osnovo za izdelavo koncepta namembnosti, za načrt selitve ter delovanja.

Na novico o spremembi zaščitnega zakona, ki omogoča vrnitev Narodnega doma slovenski manjšini, se je danes že odzval predsednik republike Pahor in izrazil iskreno veselje. Ob tem so iz Pahorjevega urada sporočili, da je "med drugimi zelo zaslužna za ta prelomen trenutek" italijanska senatorka, tržaška Slovenka Tatjana Rojc. Rojčeva je sicer korak italijanske vlade že v četrtek označila kot "zgodovinski večer".

Slovenski Narodni dom v Trstu je bil zgrajen leta 1904 in je bil za tisti čas edinstven večnamenski dom, ki je bil z gospodarskega vidika v celoti samozadosten. Večnamenski dom je stal na takratnem osrednjem Vojaškem trgu. V domu so imeli prostore Tržaška posojilnica in hranilnica, hotel Balkan, organizacija Edinost, različna društva, slovenska čitalnica, gledališče, telovadnica, glasbena šola, tiskarna, restavraciji ter kavarna in točilnica.

Zamisel o večnamenski stavbi je bila za tisti čas povsem nova, saj česa podobnega ni bilo ne v takratni Evropi in ne v ZDA.

Načrt za masivno, v glavnih potezah klasicistično stavbo je izdelal arhitekt Maks Fabiani.

Pripadniki italijanskih fašističnih in nacionalističnih skupin so 13. julija 1920 napadli in požgali Narodni dom. Še isti dan so se znesli tudi nad 21 drugimi slovenskimi in slovanskimi ustanovami v Trstu.

V Trstu so lani prav ob 100. obletnici fašističnega požiga ob prisotnosti predsednikov obeh držav podpisali dokument o prenosu lastništva Narodnega doma v roke slovenske manjšine.

mlj/jav
© STA, 2021