Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

V Celovcu razstava na temo koroškega plebiscita Slovenci, za zmiraj gre

Celovec, 6. oktobra - V Koroškem deželnem arhivu v Celovcu bodo danes odprli razstavo Slovenci, za zmiraj gre. Postavitev, ki sta jo lani, ob 100. obletnici koroškega plebiscita, pripravila Arhiv RS in Pokrajinski arhiv Maribor z arhivi in muzeji iz Slovenije, Avstrije in Srbije, bo pospremljena s podnaslovom Drugi pogled na koroški plebiscit ob njegovi 100. obletnici.

Odprtja razstave ob 17. uri se bo udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, so sporočili iz urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Razstava je bila doslej na ogled v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani in v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. V Koroškem deželnem arhivu so ji dodali omenjeni podnaslov z željo, da bi bila tako javnost na Koroškem prvič seznanjena z drugim pogledom na dogodke v zvezi s plebiscitom - z vidika nekdanjega nasprotnika.

Kot so spomnili pri Arhivu RS, je koroški plebiscit "boleče zarezal v zgodovino Slovencev, saj je vsaj na prvi pogled pripeljal do paradoksalnega izida". Ozemlje glasovalne cone A, kjer je bilo 70 odstotkov prebivalcev Slovencev, je pripadlo Avstriji. Zanjo je glasovalo 59 odstotkov volivcev.

Razstava prikazuje celoten tok dogodkov vse od razpada Avstro-ogrske monarhije do koroškega plebiscita 10. oktobra 1920. Je prikaz prevratne dobe, časa, ko se zgodovina "zgosti" in posamezne napačne odločitve ali zamujene priložnosti nepovratno vplivajo na usodo množic, so zapisali v Arhivu RS.

Po končani svetovni vojni se dve novonastali državi, republika Nemška Avstrija, od septembra 1919 republika Avstrija, in Država SHS, od decembra 1918 Kraljevina SHS, nista mogli sporazumeti glede poteka meje po nekdanji deželi Koroški. Narodna vlada v Ljubljani se ni odločila zasesti Celovca. V času vojaških spopadov, krhkih premirij in neuspelih pogajanj je s pomočjo Avstrijcem naklonjene italijanske delegacije in po vztrajanju ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona junija 1919 padla odločitev, da priključitev večinoma s Slovenci poseljenega ozemlja na Koroškem Kraljevini SHS brez plebiscita ne pride v poštev.

Celovško plebiscitno ozemlje je bilo razdeljeno na dve coni. Glasovanje je najprej potekalo v coni A: le v primeru, da bi zmagala Jugoslavija, bi prišlo do glasovanja še v coni B. Cono A je eno leto upravljala Jugoslavija, zadnje tri mesece pa je v upravo usodno posegla mednarodna plebiscitna komisija. Ta je z ukrepi za "ohranjanje čistosti plebiscita" paralizirala jugoslovansko oblast ter ustvarila razmere za širok razmah agresivne propagande in podkupovanja volivcev. V teh okoliščinah so se Avstrijci izkazali za uspešnejše od manj veščih nasprotnikov z juga. Obenem je nemškonacionalna politika predhodnih 50 let Koroško popolnoma obvladovala, precejšen del koroških Slovencev pa že germanizirala ali vsaj zadrževala v socialni odvisnosti in jih uspešno strašila pred povratkom gospodarjev in njihovim maščevanjem. Izid 41 odstotkov je bil za Kraljevino SHS pravzaprav dober, so zapisali v Arhivu RS.

Večina na razstavi prikazanega arhivskega gradiva, ki je izbrano iz fondov štirih arhivov iz Slovenije, Avstrije in Srbije, je prvič na ogled javnosti. Razstava je obogatena s fotografijami in muzejskimi predmeti iz slovenskih in avstrijskih javnih muzejev ter zasebnih ustanov.

jvo/mce
© STA, 2021