Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Pahor in Ader v Monoštru obeležila 30-letnico delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem

Monošter, 4. septembra - Predsednika Slovenije in Madžarske Borut Pahor in Janoš Ader sta danes skupaj v Monoštru počastila 30-letnico delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem. Narodne manjšine več kot le most med državami, je poudaril Pahor. "V časih, ko nas krizne razmere opominjajo na pomen dobrega sosedstva in čezmejne povezanosti, je to še posebnega pomena," je dejal.

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Srečanje predsednika republike Boruta Pahorja in madžarskega predsednika Janosa Aderja.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Predsednik republike Borut Pahor je na proslavi vročil zahvalo za predano delo v korist slovenske skupnosti v Porabju in utrjevanje narodne pripadnosti porabskih Slovencev.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Predsednik republike Borut Pahor je na proslavi vročil zahvalo za predano delo v korist slovenske skupnosti v Porabju in utrjevanje narodne pripadnosti porabskih Slovencev.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Srečanje predsednika republike Boruta Pahorja in madžarskega predsednika Janosa Aderja.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Pred slovesnostjo sta se predsednika Slovenije in Madžarske srečala s predstavniki obeh narodnih skupnosti.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Pred slovesnostjo sta se predsednika Slovenije in Madžarske srečala s predstavniki obeh narodnih skupnosti.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Pred slovesnostjo sta se predsednika Slovenije in Madžarske srečala s predstavniki obeh narodnih skupnosti.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Pred slovesnostjo sta se predsednika Slovenije in Madžarske srečala s predstavniki obeh narodnih skupnosti.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Srečanje predsednika republike Boruta Pahorja in madžarskega predsednika Janosa Aderja.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Monošter, Madžarska.
Osrednja slovesnost ob 30-letnici delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem.
Srečanje predsednika republike Boruta Pahorja in madžarskega predsednika Janosa Aderja.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Jubilejno obletnico delovanja Zveze Slovencev na Madžarskem je slovenski predsednik v svojem nagovoru označil za praznik za celotno slovensko skupnost, za praznik Porabja in skupne čezmejne regije, ki jo bogatijo narodne manjšine. "Zgodovina je temu območju namenila več bolečih poglavij, a ga je hkrati obdarila z bogastvom različnih kultur in jezikov," s čimer tu živeči narodi prispevajo k raznolikosti.

Zavzel se je, da bi Slovenija in Madžarska še naprej spodbujali obstanek in razvoj manjšin. "Vsaka manjšina, tudi maloštevilčna, ima v sebi moč, da ruši stereotipe in spreminja svet na bolje," je prepričan Pahor.

Zahvalil se je Zvezi Slovencev na Madžarskem, ki je po njegovih besedah v treh desetletjih dosegla veliko. "Mnogokrat s skromnimi sredstvi, ki pa jih je dopolnjeval pogum in veliko porabsko - slovensko srce," je poudaril Pahor.

Izpostavil je tudi vlogo zveze kot pomembne gonilna sile gospodarskega razvoja tega območja. "Vaši projekti, črpajo iz bogate kulturne dediščine in tradicionalnega načina življenja, a so obenem usmerjeni v prihodnost - nagovarjajo mlade pripadnike skupnosti in so evropski po duhu," je dejal. Točno tak je projekt Vzorčna kmetija, ki sledi smernicam ekološke pridelave in trajnostnega turizma, je dodal.

Številčno je slovenska skupnost med najmanjšimi na Madžarskem in potrebuje skrbno načrtovano vsestransko podporo, je še poudaril Pahor. Izrazil je zadovoljstvo, da je bilo te podpore s strani obeh držav več, kot jo je bilo kadarkoli v preteklosti. Pomen Zveze Slovencev na Madžarskem pa se kaže tudi v tem, da se je praznovanja 30-letnice njenega delovanja udeležil tudi madžarski predsednik, je še poudaril Pahor.

Udeležba slovenskega in madžarskega predsednika na osrednji slovesnosti potrjuje zavezanost obeh držav k negovanju sožitja in prijateljstva med obema narodoma in državama, utrjevanju in spoštovanju vloge manjšin na obeh straneh meje in zavarovanju njune identitete. Slovesnost sodi v okvir prizadevanj Pahorja, da z vsemi štirimi sosednjimi državami ohranja zgledne, urejene in iskrene prijateljske odnose, so poudarili v predsednikovem uradu.

Zveza Slovencev na Madžarskem je bila ustanovljena 27. oktobra 1990, pripadnikom slovenske narodne skupnosti pa so se tedaj izpolnile želje po ustanovitvi prve samostojne narodnostne organizacije v Porabju. Ta organizacija je postavila tudi temelje kulturne avtonomije slovenske narodne skupnosti.

Kot je ob slovesni počastitvi visokega jubileja dejala predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač, je njena organizacija že od začetka skrbela za ohranjanje in razvoj kulturne dediščine in maternega jezika. Izpostavila je, da je zveza uspešno zastopala politične, kulturne izobraževalne in gospodarske interese slovenske skupnosti.

Zveza Slovencev na Madžarskem pri svojih prizadevanjih sicer ni sama. Nekaj let kasneje je bila namreč ustanovljena Državna slovenska samouprava. Naloge obeh organizacij se prepletajo in dopolnjujejo, je še povedala Kovačeva.

Med pomembnimi dogodki je Kovačeva izpostavila predvsem začetek izdajanja časopisa Porabje februarja 1991, pomemben mejnik pa je predstavljalo tudi sprejetje manjšinskega zakona in sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji.

Mejniki so po njenih besedah povezani tudi z vstopom v EU, saj so v Porabju spoznali, da si lahko ob posvečanju kulturi in ohranjanju jezika prizadevajo tudi za gospodarski razvoj pokrajine in zagotavljajo boljše pogoje za mlade, da ostanejo v pokrajini. V ta namen je zveza leta 2006 ustanovila tudi razvojno agencijo Slovenska krajina, ki je delovala na tem področju.

Kovačeva je ob tem izrazila pričakovanje, da bi tudi Slovenija podprla program za spodbujanje gospodarskega razvoja slovenskega Porabja, podobno kot je namenska finančna sredstva za razvoj te pokrajine že podprla Madžarska.

Današnji kulturni program je sestavila Valentina Novak, ki je tudi višja svetovalka v Porabju za slovenski jezik. Na slovesnosti so nastopili učenci, dijaki in študenti iz Porabja ter porabski pevski zbori.

Kot je povedala Kovačeva, so vse prireditve, ki jih izvajajo, namenjene krepitvi samozavesti porabskih Slovencev, da naj bodo ponosni na svoje korenine in da se na popisu prihodnje leto izrečejo za Slovence. Prepričana je, da jih je okoli 5000 in ne zgolj 2500 oz. 2800, kolikor naj bi jih bilo po uradnih ocenah.

muv/ms/bdo
© STA, 2021