Pregled - Slovenija, 31. 8. (torek)

Ljubljana, 31. avgusta - Pregled dogodkov v Sloveniji in mednarodne dejavnosti Slovenije v torek, 31. avgust.

LJUBLJANA - Svetovalna skupina za covid-19 je v ponedeljek pripravila predlog omejevalnih ukrepov glede na različne faze epidemije. Po neuradnih informacijah STA predlaga, da bi se v kriznih fazah širilo obvezno izpolnjevanje pogojev PCT. Medtem pa si prizadevajo, da bi bile šole ves čas epidemije odprte. Prehod v določene faze bo odvisen od števila hospitalizacij covidnih bolnikov, ministrstvu za zdravje predlagajo, da bi meje različnih faz sovpadale s strategijo za bolnišnično obravnavo covidnih bolnikov.

LJUBLJANA - Minister za zdravje Janez Poklukar je izrazil pričakovanje, da bomo v Sloveniji 70-odstotno precepljenost dosegli do oktobra. Če jo bomo dosegli šele prihodnje leto, ne bo dovolj, da bi bila družba odprta, je dejal. Napovedal je, da bo svetovalna skupina za cepljenje odločala o cepljenju s tretjim odmerkom. Vodja skupine Bojana Beović pa je po sestanku v izjavi za medije povedala, da bo končna odločitev zapisana v zapisniku sestanka, ki bo pripravljen do petka. Tretji odmerek bodo najverjetneje priporočili starejšim v določenih starostih skupinah, nato pa kroničnim bolnikom.

LJUBLJANA - Pred začetkom novega šolskega leta je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v poslanici ob začetku novega šolskega leta šolarje pozvala, naj ne pozabijo na vrline in pravila varnosti. "Zanimivo, znanja polno in zdravo novo šolsko leto vam želim, bodite odgovorni ter spoštljivi do sebe in do drugih," je zapisala. Predsednik republike Borut Pahor pa je v poslanici izpostavil, da moramo vsi storiti vse, kar je mogoče, da bo pouk v šolah varno potekal celo šolsko leto.

LJUBLJANA - V konfederaciji zdravniških organizacij pričakujejo, da bo vlada razmere v zdravstvu uredila v mesecu dni. Kot so pojasnili na novinarski konferenci, bodo v kratkem na vlado naslovili takšen poziv, pri čemer so opozorili, da je stanje v zdravstvu zaradi odhodov zaposlenih in slabih delovnih pogojev resno.

LJUBLJANA - Predstavniki zaposlenih na STA so najvišje predstavnike EU v pismu spomnili, da kljub izraženim drugačnim pričakovanjem vprašanje financiranja STA še ni rešeno. Moralna podpora žal ne zadošča več, treba bo storiti kakšen bolj odločen korak za zaščito svobode medijev, so pozvali. Pismo so naslovili na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednika Evropskega parlamenta Davida Sassolija.

LJUBLJANA - V ponedeljek so opravili 2916 testov PCR na okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 538 okužb, je objavila vlada. Delež pozitivnih testov je bil 18,4-odstoten, kar je za 2,3 odstotne točke več kot dan prej. V bolnišnicah se zdravi 146 covidnih bolnikov, od tega 30 na oddelkih za intenzivno nego. V ponedeljek je umrl en covidni bolnik. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano so medtem v sodelovanju z UKC Ljubljana med 644 analiziranimi vzorci potrdili 644 primerov različice delta, kar predstavlja 99,4 odstotka vseh analiziranih vzorcev.

LJUBLJANA - Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ sta k tej rasti prispevala rast končne potrošnje gospodinjstev in bruto investicij. Banka Slovenije ugotavlja, da se je gospodarska aktivnost v drugem četrtletju približala predkrizni ravni, na Gospodarski zbornici Slovenije pa ocenjujejo, da jo bo julija že presegla. Na Umarju medtem izpostavljajo, da je k 16,3-odstotni rasti močno prispevala nizka osnova, saj so lani gospodarsko aktivnost dušili omejitveni ukrepi.

LJUBLJANA - V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin avgusta na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,1-odstotna. Letno inflacijo so najbolj višali dražji naftni derivati, je objavil statistični urad.

LJUBLJANA - Prihodki državnega proračuna so v prvih sedmih mesecih dosegli 6,16 milijarde evrov, kar je 21,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so se povečali za 15,7 odstotka na 8,40 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,23 milijarde evrov in je bil malenkost višji kot lani ob tem času.

LJUBLJANA - Poročilo varuha človekovih pravic o stanju človekovih pravic migrantov na mejah za zadnja tri leta ugotavlja, da je večina migrantov vrnjena v sosednje države, ne da bi jim slovenski organi izdali pisno odločbo. Zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje. Varuh se je v zvezi s tem že obrnil na ustavno sodišče.

LJUBLJANA - Na podlagi odziva državljanov so na Finančni upravi RS (Furs) pripravili nov predlog obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut. Predlagali bodo, naj se obdavčitev začne pri doseženi meji 15.000 evrov unovčenega zneska virtualne valute oziroma od dobička, ustvarjenega s prodajo virtualnih valut. Po predlogu, ki so ga na Fursu objavili v začetku tedna, bi se davek plačal od unovčenega zneska virtualne valute v eno od valut oziroma od porabljenega zneska za nakup stvari, stopnjo davka bi določili pri 10 odstotkih. Zdaj so predlog dopolnili tudi z možnostjo obdavčitve na ta način ustvarjenega dobička, v tem primeru bi stopnja davka znašala 25 odstotkov.

BRUSELJ - Slovenija v tem trenutku ne podpira odpiranja humanitarnih koridorjev, je ob prihodu na izredno zasedanje notranjih ministrov EU dejal slovenski notranji minister Aleš Hojs in dodal, da si nihče ne želi ponoviti migrantske krize iz leta 2015. Izjave luksemburškega kolega Jeana Asselborna, ki je bil kritičen tudi do Slovenije zaradi zavračanja solidarnosti z Afganistanci, je slovenski minister, ki trenutno predseduje Svetu EU, označil za neprimerne.

LJUBLJANA - Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli se je na pogovoru z mladimi zavzel za bolj demokratično Evropo, kjer ne bi vladala diktatura večine. Kritičen je bil tudi do držav članic, ki niso pripravljene sprejeti prebežnikov iz Afganistana. Kot ključni izziv je Sassoli izpostavil tudi podnebno krizo.

CELJE - V celjskem Narodnem domu so na večeru poezije podelili 25. Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko in zlatnik poezije. Veronikina nagrajenka je letos postala Tina Kozin z zbirko Nebo pod vodo. V utemeljitvi piše, da nagrajena zbirka že z naslovom "evocira neulovljivo odsevnost, zrcaljenje in tisti nedoločljivi stik med realnim in iluzijo, skratka nekaj, kar se povsem prilega osnovnemu motivu zbirke: minevanju in izmakljivosti časa in spomina". Letošnji prejemnik zlatnika poezije za poetični opus pa je pesnik Milan Jesih, ki je bil tudi prejemnik Veronikine nagrade leta 2001.

td/mlj/set/jb/bg/zc/kk/mo/td
© STA, 2021