Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

V Ljubljani Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih

Ljubljana, 21. avgusta - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije se je dopoldne začel Simpozij treh Slovenij o totalitarizmih, ki ga je ob 100-letnici rojstva filozofa Milana Komarja (1921-2006) pripravil zavod Philosophia perennis. Kot temeljni analitični okvir so v izhodišče simpozija postavili Komarjevo knjigo Trije totalitarizmi: Fašizem, nacizem, marksizem.

Ljubljana.
Muzej novejše zgodovine Slovenije.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

Uvodoma je zbrane nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch. Kot je dejala, so Komarjeve misli in premišljevanja, čeprav pisana pred desetletji, danes še kako aktualna. "Zdi se, da so pravzaprav še bolj aktualna kot takrat, ko so nastala, saj jih za razumevanje našega časa in družbe ter za premislek o našem odzivu na to, kar se dogaja okoli nas, še bolj potrebujemo," je povedala in dodala, da to kaže na Komarjevo "globoko in resnično razumevanje stvarnosti ter njenih temeljnih premis".

Prav zato po njenih besedah "ostaja v zraku nekakšno začudenje, ki ne more prav doumeti, zakaj ta veliki mož v slovenskem prostoru ni dobil tistega mesta, ki mu gre". Izrazila je veselje, da med bralce prihaja njegova knjiga, posvečena trem totalitarizmom, ki so tragično zaznamovali slovenski narod, in da je temu namenjeno premišljevanje današnjih gostov, ki prihajajo iz vseh treh Slovenij - matične, zamejske in izseljenske.

"Brez kritičnega zazrtja v preteklost težko reflektiramo sedanjost in snujemo prihodnost in premislek o totalitarizmih je danes še kako na mestu," je dejala ministrica in dodala, da prelomni časi zahtevajo posebej jasno besedo, ter da "verjetno vsi slutimo in čutimo, da so pred nami prelomni časi, da smo pravzaprav že tam, da se rojevajo novi totalitarizmi, morda bolj prikriti, a vendar".

Sledil je posnetek, v katerem je o Komarju spregovoril akademik Zorko Simčič, ki je bil tudi njegov tesni prijatelj. Obudil je spomine na svoja srečanja s Komarjem, kot je dejal, po njegovem vedenju "edinim filozofom v Evropi, ki je sam v svoji domovini doživel vse tri totalitarizme in preživel". Komarja je opisal kot "največjo osebnost, kar jih je srečal v svojem življenju".

Dejal je, da je bil Komar "videc, ki je videl razne filozofske zmote, ki so se porajale po Evropi in je vedel, kaj bodo nujno rodile". Filozofa je opisal kot "zelo kritičnega človeka", pa tudi kot "včasih ostrega in napadalnega v svojih stališčih".

Nato je prek Zooma zbrane iz Argentine kot predstavnik Družine in Zedinjene Slovenije nagovoril Komarjev sin Jure Komar ter predstavil prva leta zdomstva svojega očeta.

Na simpoziju so v nadaljevanju napovedani so še prispevki Erike Jazbar z naslovom Krasove pripomnje, Trst 1946. Kontekst nastajanja eseja mladega Milana Komarja, Petra Černica z naslovom Milan Komar in miselna izhodišča katoliške kritike totalitarizma, Tomaža Simčiča z naslovom Kjer antifašizem zleze pod kožo. Poskus zgodovinsko-psihološke skice in Iva Jevnikarja z naslovom Nacizem in Primorska, med načelnostjo in pragmatizmom.

Po odmoru za kosilo so napovedani še prispevki Blaža Ivanca z naslovom Drža intelektualca v begunstvu: primera Milana Komarja in Evgena V. Spektorskega, Jožeta Dežmana z naslovom Smrt in dialog ali nemci in bela nevesta, Bojana Žaleca z naslovom Realizem in svoboda: resonanca s stvarnostjo in rezilienca človečnosti, Ivana Štuheca z naslovom Totalitarizmi v družbenem nauku Cerkve in Martina Sušnika z naslovom Temelji demokracije: med utrjevanjem in rušenjem.

tv/bg
© STA, 2021