Pregled - svet, 18. 8. (sreda)

KABUL/DUBAJ - Številne države nadaljujejo evakuacijo svojih in afganistanskih državljanov z letališča v Kabulu, potem ko so oblast v državi prevzeli talibani. Predstavniki talibanov so se srečali z drugimi političnimi silami v Afganistanu, med drugim tudi z nekdanjim predsednikom Hamidom Karzajem in vodjo visokega sveta za spravo Abdulahom Abdulahom. Združeni arabski emirati pa so sporočili, da so iz humanitarnih razlogov sprejeli afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija, ki je v nedeljo pobegnil iz Afganistana.

BRUSELJ - Notranji ministri EU so se na izrednem zasedanju strinjali, da v članice, ki so prizadete zaradi nezakonitih prihodov migrantov iz Belorusije, napotijo dodatne strokovnjake in potrebno tehnično opremo. Izrazili so solidarnost z Litvo, Latvijo in Poljsko, ter obsodili beloruske poskuse izkoriščanja ljudi v politične namene. Afganistan kljub negotovim političnim razmeram, ki bi lahko spodbudile migracijske tokove proti Evropi, ni bil na dnevnem redu. Sta pa visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ministre seznanila z razmerami v Afganistanu ter z načrtom za pripravljenost na migracijske krize.

WASHINGTON - Bela hiša je v torek priznala, da je del ameriškega orožje in druge vojaške opreme v Afganistanu sedaj v rokah talibanov. Kot je dejal svetovalec ameriškega predsednika Joeja Bidna za nacionalno varnost Jake Sullivan, nimajo točnega seznama, kje je sedaj vsak kos vojaške opreme, s katero so ZDA oskrbele afganistanske vojake, velik del pa naj bi imeli sedaj talibani.

LONDON - Britanski premier Boris Johnson je posvaril pred prehitrim priznavanjem talibanov kot legitimne vlade v Afganistanu. Novi režim bodo ocenjevali po dejanjih, ne besedah, je poudaril na izrednem zasedanju britanske poslanske zbornice. Velika Britanija je v torek predstavila program preseljevanja za Afganistance, ki bežijo pred talibani. Letos bi lahko v okviru programa sprejeli 5000 ljudi, dolgoročno pa 20.000.

BRUSELJ/WASHINGTON/ŽENEVA - Evropska unija, ZDA in 18 drugih držav so v skupni izjavi izrazile zaskrbljenost zaradi deklic in žensk v Afganistanu, predvsem glede njihove pravice do izobraževanja, dela in svobodnega gibanja. Talibane pozivajo, naj zagotovijo njihovo varnost. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je opozorila, da humanitarna pomoč Afganistanu ne sme biti prekinjena, saj so od nje odvisni milijoni Afganistancev. Pri tem opozarja, da imajo tisti, ki bežijo pred talibani, vse več zdravstvenih potreb.

VALLETTA - Državno tožilstvo na Malti je zahtevalo dosmrtno zaporno kazen za poslovneža Yorgena Fenecha, osumljenega, da je naročil umor malteške preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizie, ki je Malto pretresel pred štirimi leti. Državna tožilka Victoria Buttigieg je vložila uradno obtožnico proti Fenechu, ki je bil novembra 2019 zaradi sokrivde pri umoru in zločinske zarote aretiran, ko je poskušal na jahti zapustiti Malto.

PORT-AU-PRINCE - Število smrtnih žrtev potresa, ki je minuli konec tedna prizadel Haiti, je glede na zadnje podatke naraslo za več kot 500 na 1941. Več kot 9900 ljudi je bilo poškodovanih, je v torek sporočila agencija za civilno zaščito v državi. Nadaljujejo se reševalne operacije, a jih ovira obilno deževje, ki ga je s sabo prinesla tropska nevihta Grace.

MARSEILLE - Na jugu Francije se nadaljuje boj proti požaru, ki se je v ponedeljek razplamtel v departmaju Var, nedaleč od mesta Saint Tropez na francoski rivieri. Ponoči se ognjeni zublji, zaradi katerih so evakuirali 7000 ljudi, niso širili, jih pa ob pomoči letal in helikopterjev še vedno poskuša spraviti pod nadzor približno 1200 gasilcev. Po zadnjih podatkih so terjali dve smrtni žrtvi.

MINSK - Beloruske oblasti so preiskale prostore neodvisne tiskovne agencije BelaPan ter pridržale dva njena zaposlena. Policija je najprej opravila preiskavo na domu odgovorne urednice agencije Irine Levšine, nato pa so preiskavo opravili še na sedežu agencije. Belorusko združenje novinarjev je pozvalo k takojšnji izpustitvi pridržanih sodelavcev agencije

BERLIN - Nemška vlada je potrdila predlog paketa okoli 30 milijard evrov pomoči za obnovo po julijskih uničujočih poplavah v delu države. Okoli 16 milijard evrov naj bi izplačali letos, preostalo pa v prihodnjih letih. Načrt vlade mora potrditi še nemški parlament. Glede na predlog bi bila sredstva usmerjena v obnovo domov, podjetij, cest, mostov, železnic in druge infrastrukture. Lastnikom uničenih ali poškodovanih domov bi država krila 80 odstotkov stroškov obnove, izjemoma bi lahko državna sredstva pokrila tudi vso obnovo.

TEL AVIV - Izrael je uvedel dodatne omejitvene ukrepe, potem ko so zabeležili hiter porast števila okužb z novim koronavirusom v državi. Po novem so covidna potrdila obvezna za vstop v večino javnih prostorov, med drugim za restavracije, kulturne ustanove, hotele, fitnese, pa tudi sinagoge, mošeje in cerkve.

WELLINGTON - Na Novi Zelandiji so v zadnjem dnevu potrdili še devet okužb z novim koronavirusom, dan potem ko je v državi začelo veljati strogo zaprtje zaradi prve potrjene okužbe v pol leta. Premierka Jacinda Ardern je pojasnila, da so vsi novi primeri povezanih z okužbo, ki so jo potrdili v torek.

VATIKAN - Papež Frančišek je v videu pozval k cepljenju proti covidu-19 z besedami, da je to "dejanje ljubezni". Odločitev za cepljenje je preprost, ampak učinkovit način za spodbujanje skupnega dobrega in medsebojne skrbi, je poudaril v okviru v ZDA osnovane kampanje za spodbujanje cepljenja proti covidu-19.

KARLSRUHE - Obresti, ki so v Nemčiji zaračunane v zvezi z davki, so od leta 2014 neustavne, je odločilo nemško ustavno sodišče. Obresti v višini šestih odstotkov letno so neustavne v luči izredno nizkih obrestnih mer. Gre za obresti, ki se jih obračuna pri plačilu oz. povračilu davkov, praviloma v primeru, kadar se računica zamakne za več kot 15 mesecev. V Nemčiji so nespremenjene obresti veljale več desetletij tako za posameznike kot podjetja pri vrsti davkov, med drugim pri dohodnini in davku na dobiček.