Pregled - svet do 12. ure

WASHINGTON - V ameriškem obrambnem ministrstvu skušajo po hitrem napredovanju talibanov v Afganistanu pomiriti skrbi in zagotavljajo, da prestolnica Kabul ni neposredno ogrožena, jo pa skušajo talibani izolirati. Podobno taktiko so uporabili tudi pri drugih glavnih mestih pokrajin - najprej so jih obkolili, nato pa zavzeli, pogosto brez boja, je pojasnil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby. V Pentagonu priznavajo, da so zaskrbljeni zaradi položaja na terenu, vendar pa poudarjajo, da so v ZDA verjeli, da je afganistanska vojska sposobna zagotavljati varnost v državi. Na koncu pa bodo Afganistanci sami odločili, kaj si želijo.

CIUDAD DE MEXICO - Venezuelska vlada in opozicija sta v petek v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico ponovno začeli pogovore, ki so zaenkrat osredotočena na finančne sankcije in volitve. Pogajanja so sicer namenjena končanju politične in gospodarske krize, ki je ohromila državo. Podobni pogovori med predsednikom Nicolasom Madurom in vodjo opozicije Juanom Guaidojem, so v preteklosti že potekali, vendar niso privedli do rešitve.

ANKARA - Število smrtnih žrtev po hudourniških poplavah in zemeljskih plazovih, ki so prizadeli črnomorsko obalo Turčije, je naraslo na 38, je v petek sporočila turška agencija za krizno upravljanje AFAD. Še posebej prizadeti so kraji Bartin, Kastamonu in Sinop. Posnetki z območja kažejo, kako helikopterji rešujejo ljudi s streh hiš, ki jih je poplavilo tudi do petih metrov višine. Hudourniki so odnašali avtomobile in hiše. Uničenih je tudi več cest in mostov. Meteorologi pa napovedujejo nove padavine. O poplavah sicer poročajo tudi s severne obale Črnega morja v Rusiji, zlasti v regiji Krasnodar.

TOKIO - Obilno deževje je na zahodu Japonske povzročilo hudourniške poplave in sprožilo več zemeljskih plazov. Pri tem je umrla najmanj ena oseba, še dve pa pogrešajo. Oblasti v Hirošimi in severnem delu otoka Kyushu so danes pozvale tudi k evakuaciji skoraj milijona in pol prebivalcev. Padavine v državi po napovedi meteorologov ne bodo prenehale še par dni.

WASHINGTON - Letošnji julij je bil globalno gledano najbolj vroč mesec v 140-letni zgodovini meritev, je v petek sporočila ameriška uprava za oceane in atmosfero NOAA. Gre za zadnjega v vrsti podatkov, ki po ocenah znanstvenikov pričajo o kritičnosti podnebnih sprememb. Po navedbah NOAA je bila skupna temperatura kopnega in oceanov za 0,93 stopinje Celzija nad povprečjem 20. stoletja in s tem najvišja izmerjena. Letošnji julij je s tem presegel doslej najbolj vroče mesece julij 2016, 2019 in 2020.