Pregled - svet do 12. ure

KABUL - Talibani so v manj kot enem tednu od začetka ofenzive zavzeli že deveto prestolnico province. Kot zadnja je v roke talibanov padla prestolnica Fajzabad v provinci Badakšan. Afganistanski predsednik Ašraf Gani je medtem odletel v severno mesto Mazar-i-Šarif, da bi zagotovil podporo tamkajšnjim silam, ki jih oblegajo talibani. Izguba tega mesta bi predstavljala hud udarec za vlado v Kabulu, pomenila pa bi tudi izgubo nadzora na severu, ki je dolgo veljal za utrdbo protitalibanskih milic.

ATENE - Več sto gasilcev se še naprej bori z dvema obsežnima gozdnima požaroma v Grčiji, en divja že devet dni zapored. Na drugem največjem grškem otoku Evija in polotoku Peloponez pomagajo tudi številčne tuje ekipe. Župan mesta Istaiaia na Eviji Jianis Koncias pa je ocenil, da bodo požar počasi ukrotili. Na Eviji se proti požarom bori skoraj 900 gasilcev.

FRANKFURT - Nemški železniški operater Deutsche Bahn je zaradi stavke strojevodij, ki se je začela v torek pozno popoldne, odpovedal 75 povezav na dolge razdalje. Obenem predvidevajo, da bodo nadaljnje odpovedi in zamude vplivale tudi na regionalne povezave. Stavka naj bi se končala v petek ponoči, železniški promet pa naj bi nato stekel brez večjih težav.

PEKING - Kitajsko sodišče v mestu Dandong je obsodilo kanadskega poslovneža Michaela Spavorja na enajst let zapora zaradi vohunjenja. Kanadska vlada je obsodbo označila za politično orkestrirano, premier Justin Trudeau pa jo je obsodil kot nepravično in nesprejemljivo. V Ottawi ocenjujejo, da gre zgolj maščevanje, ker je Kanada takrat na podlagi ameriške tiralice prijela Meng Wanzhou, glavno finančno direktorico kitajskega telekomunikacijskega giganta Huawei.

VILNIUS - V litovski prestolnici Vilnius se je sinoči zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo vladnim načrtom uvedbe novih omejitev v boju proti covidu-19. Izbruhnili so spopadi s policijo, pri čemer je bilo po podatkih policije ranjenih najmanj deset policistov, prijeli pa so 26 ljudi.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je v torek kritiziral republikanske guvernerje, ki nasprotujejo zaščitnim maskam proti koronavirusu v šolah. To je bilo še posebej uperjeno proti guvernerjema Floride in Teksasa, ki sta šolskim okrožjem naravnost prepovedala, da bi v šolah lahko zahtevali nošenje mask. Biden je izrazil zaskrbljenost nad naraščanjem okužb med šolarji in dejal, da se to dogaja predvsem v zveznih državah, kjer je malo cepljenih.

ADIS ABEBA - Etiopski premier Abiy Ahmed je v torek pozval vse civiliste, naj se pridružijo oboroženim silam, medtem ko se nadaljujejo spopadi v več regijah v državi. Sever Etiopije že od lani novembra pretresa nasilje, potem ko je Abiy na območje Tigraya poslal oborožene sile, da bi odstranili tamkajšnjo vladajočo Tigraysko ljudsko osvobodilno fronto. Takrat je napovedoval hitro zmago, vendar se je nasilje v devetih mesecih razširilo še na sosednji regiji Afar in Amhara.

LONDON - Ameriški velikan za računalniško varnost NortonLifeLock bo za osem milijard dolarjev oziroma okoli 6,7 milijarde evrov prevzel češkega tekmeca Avast, sta sporočili podjetji. Potezo je glavni izvršni direktor Nortona Vincent Pilette označil za "velik korak naprej za kibernetsko varnost potrošnikov". Več kot 500 milijonov uporabnikov bo tako imelo koristi od varnostne ponudbe nove skupine, sta podjetji še zagotovili v sporočilu za javnost.

DUNAJ - Avstrijska radiotelevizija ORF bo po 15 letih dobila novega generalnega direktorja. Na položaj so v torek izvolili Rolanda Weissmanna, ki bo mandat nastopil v začetku prihodnjega leta. Na glasovanju se je lahko zanesel predvsem na podporo tistih članov sveta ustanove, ki so blizu vladni koaliciji ljudske stranke (ÖVP) in Zelenih.

BRUSELJ - Pandemija covida-19 tudi letos močno vpliva na zračni potniški promet po Evropi. V prvem polletju se je število prepeljanih potnikov glede na leto 2019 znižalo za 76,9 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa je to število za 36,2 odstotka nižje, je objavilo združenje letališč Airports Council International.

NEW YORK - V četrtek bo minilo 40 let, odkar je ameriški tehnološki velikan IBM predstavil svoj prvi osebni osebni računalnik IBM PC 5150 in tako začel novo obdobje v zgodovini računalništva. Noben drug računalnik namreč ni imel toliko vpliva na računalniško industrijo kot prvi IBM PC.