Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Lobnik: Porajmos se ne sme nikoli več ponoviti

Murska Sobota, 6. avgusta - Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je na okrogli mizi z naslovom Položaj, perspektive in pričakovanja Romov v prihodnjem razvoju in življenju v EU/Evropi, ki so jo pripravili ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti, ki je 2. avgusta, poudaril, da se porajmos, nacistični zločin nad Romi ne sme nikoli več ponoviti.

Murska Sobota, velika občinska sejna dvorana.
Okrogla miza z naslovom Položaj, perspektive in pričakovanja Romov v prihodnjem razvoju in življenju v EU/Evropi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, velika občinska sejna dvorana.
Okrogla miza z naslovom Položaj, perspektive in pričakovanja Romov v prihodnjem razvoju in življenju v EU/Evropi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, velika občinska sejna dvorana.
Okrogla miza z naslovom Položaj, perspektive in pričakovanja Romov v prihodnjem razvoju in življenju v EU/Evropi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti.
Foto: Marjan Maučec/STA

Murska Sobota, velika občinska sejna dvorana.
Okrogla miza z naslovom Položaj, perspektive in pričakovanja Romov v prihodnjem razvoju in življenju v EU/Evropi ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve genocida nad Romi in Sinti.
Foto: Marjan Maučec/STA

Lobnik je spomnil, da je v času Tretjega rajha poleg mnogih drugih življenje izgubilo pol milijona Romov in Sintov, še več je bilo preganjanih, cilj nepojmljivih sovražnih dejanj je bil dokončen izbris Romov in Sintov ter mnogih drugih.

Spominjanje na te grozote po njegovih besedah ni namenjeno zgolj žrtvam, ampak temu, da se danes vsak izmed nas tega zave, da naš skupni spomin negujemo, o njem pričamo in se mu tako poklanjamo. Spomin in poznavanje zgodovine oblikujeta našo kolektivno zavest o tem, od kod izhajamo in na katerih tragedijah iz preteklosti se moramo učiti, da bi imeli svetlejšo prihodnost, je dejal.

Ob tem je navedel, da se število poročil o diskriminaciji, nestrpnosti v besedah in zločinih iz sovraštva še vedno povečuje, nestrpnost, sovraštvo in prezir do romske skupnosti pa še kar zaznamujejo življenja premnogih Romov po vsej Evropi. "Ta posebna oblika rasizma vztraja na laži o Romih kot družbi tuje skupine in na izkrivljenih ter izključno negativnih prikazih pripadnikov romske skupnosti," je poudaril.

Pri učinkovitejšem delovanju za pozitivne spremembe položaja Romov bo imel v Evropi po Lobnikovih besedah pomembno vlogo novi strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov, ki za Slovenijo in druge države EU predstavlja novo priložnost, da se z ustreznimi ukrepi izboljša položaj Romov v družbi, da se zagotovijo enaka obravnava in enake možnosti za vse pripadnike romske skupnosti, to pa je temeljno izhodišče za prekinitev začaranega kroga večgeneracijske revščine, v katerem živijo preštevilni Romi.

Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je med drugim opozoril, da se položaj Romov v Evropi slabša in spomnil na več dogodkov, ko so v nekaterih državah policisti pretepali Rome ali jih ubili, a na to ni nobenega odziva.

"Sovražni govor v evropskem prostoru je tako močan, da sproža različne protiromske dejavnosti, navsezadnje tudi v Prekmurju, čeprav govorimo, da je položaj v Prekmurju in Sloveniji zgleden," je opozoril Horvat in dodal, da prihaja sovražni govor tudi iz političnih strank, pri čemer imajo nekatere programe tako usmerjene, po drugi strani pa se različne evropske vlade s tem vprašanjem nočejo ukvarjati. Govorijo o sankcijah, a ukrepov ni. Nobena država v Evropi ne dela v smeri, da bi se to preprečilo, je poudaril Horvat.

Na okrogli mizi so sodelovali generalni sekretar Evropske romske Zveze in član srbskega parlamenta Dragoljub Acković iz Srbije, romologinja Vera Klopčič, podpredsednik Evropske romske zveze Orhan Galjus iz Nizozemske, podpredsednica Evropske romske zveze Emina Šemo iz Severne Makedonije in Vita Zalar s SAZU.

Ugotavljali so, da položaj Romov nikjer v Evropi ni dober v nobenem pogledu, ob vseh prej omenjenih težavah pa so nekateri optimisti, saj je opazen tudi napredek. Vse več Romov v Evropi se šola in aktivno vključuje na različnih področjih, države jih priznavajo kot narodne manjšine, imajo svoje predstavnike v parlamentih.

Največja želja Romov je, da jih kot narodnost priznajo vse države, nekateri pa so se spraševali, zakaj v Sloveniji Romi še nimajo predstavnika v parlamentu.

Po okrogli mizi so na dvorišču nekdanje Ekonomske šole v Murski Soboti tradicionalno položili venec k spominski plošči v spomin romskim žrtvam holokavsta v 2. svetovni vojni.

Popoldne je bila na Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih, ki ga je zasnoval eden najbolj pronicljivih romologov Vanek Šiftar, krajša slovesnost. Ob 50. obletnici prvega mednarodnega kongresa Romov je Dragoljub Acković posadil drevo.

mma/bdo
© STA, 2021