Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Predsednik DS Kovšca za STA: Slovenija mora ohraniti nacionalno suverenost

pogovarjali sta se Mojca Zorko in Barbara Štrukelj

Ljubljana, 11. junija - Predsednik DS Alojz Kovšca je ob članstvu Slovenije v Natu in EU velik zagovornik ohranitve nacionalne suverenosti. Kot je med drugim dejal v pogovoru za STA ob 30-letnici samostojne države, pa Slovenija ne bo uspešna, dokler ne bo politika sposobna kompromisa, da bodo v isti vladi sedeli ljudje z levimi in desnimi političnimi nazori.

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, DS.
Intervju s predsednikom DS Alojzem Kovšco.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Kovšca je znan kot gospodarstvenik brez dlake na jeziku. V DS je svetnik od leta 2007, vodi pa ga od decembra 2017, in predstavlja interese obrtnikov. Kot je dejal, je "DS predstavnik zelo širokega kroga različnih interesov". V DS ni koalicije in opozicije, zaradi česar je dialog bolj sproščen in enostavnejši kot denimo v DZ, s katerim DS tvori parlamentarno celoto, je prepričan.

V preteklosti so želeli nekateri DS kot drugi dom parlamenta tudi ukiniti, a Kovšca te poskuse pripisuje političnim analfabetom in muham enodnevnicam. DS je po svoji ustavni vlogi res neke vrste ročna zavora za odločitve, ki jih sprejemajo v DZ. "Nenazadnje odložilni veto sili vsako koalicijo, da ima več kot 46 glasov, sicer nobenega zakona ne more spraviti skozi DZ po vetu DS," je spomnil. Tudi zato ima običajno več podpore v opoziciji kot koaliciji.

A sam meni, da bi se morali v DZ "zavedati, da se lahko s posveti v DS izjemno kakovostno sondira javno mnenje in prepozna deležnike s političnimi interesi". "Če bi skozi posvete prepoznali glavne argumente za in proti, potem bi lahko konfrontacije v DZ učinkovito zmanjšali in odpadla bi marsikatera nesmiselna razprava, ki je večkrat na ravni tistih v vaških krčmah," je bil oster.

V politiki po njegovih besedah "ne govorimo več o kulturi dialoga, ampak o nekulturi monologov". "Imamo dve strani, ki se med seboj ne poslušata, pa tudi na znotraj sta razklani in tekmovalni. Na desni moraš tekmovati, kdo je bolj desen, na levi pa, kdo bo bolj lev," je izpostavil.

Zato je prepričan, da Slovenija ne bo uspešna, dokler politika ne bo sposobna doseči kompromisa, da bodo v isti vladi sedeli ljudje z levimi in desnimi političnimi nazori. "To je dejstvo," je dejal.

Navzven pa mora Slovenija nastopiti tako, da bo kljub mednarodnim povezavam in članstvu v različnih organizacijah ohranila svojo suverenost. Slovenski zunanji politiki očita, da "včasih deluje, kot da nima hrbtenice, da smo servilni, majhni, pritlehni". "Nobene potrebe ni za to," je rekel.

"Če v Sloveniji pristanemo na to, da se našo samostojnost razvrednoti, če navkljub našemu sodelovanju v Natu in EU ne ohranimo svoje nacionalne suverenosti, če se kar tako odrečemo preveč svojim pravicam in pristojnostim, potem se Sloveniji slabo piše," je prepričan.

Zato moramo po njegovih besedah zagotavljati vse tiste mehanizme, ki državo de facto delajo suvereno: samooskrba s hrano in energijo, digitalizacija, zaščita okolja in narodna enotnost.

Narodno enotnost pa lahko po njegovem mnenju ohranimo tako, da naj ljudje na volitvah "ne volijo več mesij, ki jim jih servirajo, ampak naj pogledajo, kakšne ekipe stojijo za kakšnimi programi". Na razdeljenost po načelu "ali si Janšev ali Kučanov" ne pristaja. Izpostavlja pa posameznike, družine in skupine z ekonomskimi interesi, ki stojijo za posameznimi prišleki v politiko. Kritičen pa je tudi do medijev, ki da "skozi svoje sito spustijo posameznike, za katere vsi vedo, da določenih funkcij niso sposobni opravljati".

Kritičen je tudi do po njegovi oceni mačehovskega odnosa medijev do DS, četudi je ta v zadnjih letih odprl številne pomembne teme in bil aktiven borec za pravice ljudi. "Peljali smo razprave o vpisu pravice do pitne vode v ustavo. Šli smo v boj proti bankam zaradi kreditov, nominiranih v švicarskih frankih, pa za izbrisane lastnike podrejenih obveznic. Svetniki so se pri teh vprašanjih pogumno izpostavili," je navedel.

DS po njegovih besedah poleg omenjenih posvetov in glasovanja o vetu podaja tudi pomembne predloge v zakonodajnem postopku. Kovšca sicer meni, da bi bilo dobro, da bi bile z današnje perspektive v DS zastopane še nekatere druge skupine prebivalstva, denimo mladi in upokojenci pa italijanska, madžarska in romska manjšina ter Slovenci po svetu in zamejci.

Predvsem pri manjšinskih predstavnikih v DZ je ocenil, da hodijo po tankem ledu, saj se morajo prej ali slej postaviti na koalicijsko ali opozicijsko stran, s tem pa manjšina utrpi bolj ali manj benevolenten odnos vsakokratne vladajoče politike do nje. V DS pa bi lahko vse te skupine bolj apolitično in neideološko zastopale svoje interese, je dejal.

Dodatno pa bo do spremembe ustroja DS po njegovem neizbežno prišlo po ustanovitvi pokrajin. Te bodo v tokratnem poskusu, ki ga vodi DS, ustanovljene, je prepričan Kovšca. K temu ga napotuje ocena, da so se razmere spremenile in da danes lokalna samouprava v celoti razume, da pokrajine potrebujemo. "Prav noben občinski svet se ni izrekel proti ustanovitvi pokrajin," je izpostavil.

"Ob dejstvu, da imamo 212 občin, posamezen minister v enem letu ne uspe sprejeti vsakega od županov. Kar na nek način pomeni, da je komunikacija med občinami in državo prekinjena. In državna uprava v teh pogojih ne dela dobro," je opozoril predsednik DS. Po drugi strani se želje nekaterih, da bi prišlo do združevanja občin zaradi vse več dodeljenih obveznosti ob nezadostnem financiranju, niso uresničile. Občine sicer že združujejo posamezne službe, a brez izgube lastne identitete.

Hkrati tokrat pokrajine ustanavlja lokalna samouprava, ne pa politične stranke, ki so v preteklosti poskušale pokrajine oblikovati na način, da bi v teh pokrajinah lahko imele oblast.

Do konca junija bodo tako po besedah Kovšce opravljene razprave občin s strokovnjaki, ki so oblikovali predloge zakonodaje. Med poletnimi počitnicami naj bi se znova sestala skupina okoli 60 strokovnjakov, ki bodo pripombe občin poskušali oblikovati v variantne predloge.

Odkrito priznava, da bo tudi tokrat zagotovo nekaj vprašanj o tem, kakšno teritorialno razdelitev bi sprejeli. Pri tem se zavzema, naj se se sledi občutku pripadnosti posameznim pokrajinam, četudi bo to pomenilo, da bodo pokrajine različno velike in različno močne. Tudi za pokrajine bi po njegovem mnenju lahko obstajal način korekcije obsega financiranja skozi neke vrste finančno izravnavo, kot to velja za občine.

Dokončen prehod v delovanje pokrajin s popolnim prenosom določenih pristojnosti bi po njegovih besedah lahko trajal desetletje in se ne bi zgodil hipoma, kot je bilo predvideno v preteklosti. S tem bi lahko omilili tudi nasprotovanje v organih državne uprave, kjer so se sicer pojavljale bojazni pred morebitnim kadrovskim in organizacijskim viharjem.

Spregovoril je tudi o boju proti covidu-19, pri katerem se po njegovih besedah generalno gledano Slovenija ni slabo odrezala. Bil pa je kritičen do političnih strank, ki da niso vse igrale poštene igre. "Nekatere so šle po principu 'čim slabše, tem boljše'. To je politični avanturizem par excellence, gledalo se je na svoje parcialne politične interese in ne na nacionalne," meni.

Pri presoji uspešnosti spopadanja z epidemijo je treba po besedah predsednika DS upoštevati tudi robne faktorje, kot so zmogljivost zdravstvenega sistema, migracije in izpostavljenost vnosu okužb v državo iz drugih držav. Pri tem je izpostavil pozicijo Slovenije, kje dela veliko število delavcev iz držav bivše Jugoslavije, ki jim ne moreš omejiti družinskih stikov. Obenem veliko Slovencev dela ali poslovno sodeluje s tujino.

Šele ko bo epidemija končana, bomo lahko ocenili, kakšne posledice je pustila, torej koliko ljudi je umrlo, koliko jih ima trajne posledice zaradi covida-19 in koliko delovnih mest smo izgubili, meni.

Zadolženost kot posledica ukrepov za zmanjšanje posledic epidemije ga ne skrbi. "Če bi bila Slovenija edina prizadeta država, bi imeli s tem težave. Ker pa je EU v celoti bolj ali manj prizadeta, bo pri vračanju teh dolgov kar veliko odpustkov v prihodnje. Tu znamo najti senco ali nišo, v kateri se bomo izognili močni pripeki obresti in hitrega vračanja," je rekel.

Slovenija je po njegovih besedah kljub epidemiji ohranila dobro gospodarsko kondicijo. "Marsikatero podjetje je zaradi slabega ukrepanja domicilne države, v kateri se to podjetje nahaja, propadlo. Trg se je dejansko sprostil, nastale so praznine, ki jih lahko zapolnimo," je ocenil.

Zelo malo je namreč podjetij, ki si ne morejo gospodarsko opomoči, je ocenil. "Zato imamo zelo dobro začetno pozicijo za novo, postcovidno dirko, ki se začenja. Tu smo ohranili naš dirkalni tim sposoben za nastop na dirki, medtem ko imajo drugi težave s svojimi startnimi pozicijami," je bil slikovit.

Pri tem ocenjuje, da bi lahko marsikaj dosegli z zelo agresivno gospodarsko politiko. Najprej z nižanjem davkov, da "bo gospodarstvo lažje zadihalo, da lahko privabimo tuje investicije in sami investiramo na področjih, ki so zanimiva".

"Če se bomo pravilno usmerili v izdelke široke potrošnje, če bomo poiskali tržišča izven EU in ne bomo odvisni od evropskih gospodarskih oscilacij, potem smo na konju. Zdaj je treba samo še zelo dobro oceniti, katera podjetja so tista, ki imajo najboljše izhodiščne položaje in najti politike, ki ne bodo diskriminatorne, ampak bodo ta podjetja še vedno najbolje stimulirale," je dejal.

Ob tem pa opozoril, da bomo imeli veliko težavo pri zagotavljanju kadrov za rast teh podjetij. "Usmerili smo se v humanistične izobraževalne sfere, manjka nam dejansko tistih, ki imajo specialistična znanja v produkcijskih poklicih. Tu bomo morali reagirati zelo hitro."

Pri predsedovanju Slovenije v EU bo imel DS formalno gledano stransko vlogo. Pripravljajo panel, na katerem bo DS predstavil dobre izkušnje, ki jih imamo na področju Civilne zaščite in reševanja. Pri tem je kritično ugotavljal, da lahko DS sodeluje le v splošnih deklarativnih debatah Evropskega parlamenta, sam pa bi si želel, da bi lahko vodili razprave, v katerih bi izpostavili tisto, v čemer je Slovenija dobra in bi to lahko druge države posvojile.

Predsednik DS Alojz Kovšca je pri tem izpostavil energetsko in podnebno politiko, kjer bi lahko Slovenija bolj aktivno nastopila s predlogi, po katerih bi lahko ohranila energetsko samozadostnost, kot alternativo za plačevanje kuponov za izpuste CO2 pa ponudila denimo pogozdovanje.

moz/bst/bst
© STA, 2021