47 dni do OI - Go kot umetnost, mikado kot spretnost

Ljubljana, 6. junija - Japonsko kulturo opredeljujeta tudi igri, miselna go, na prvi pogled primerljiva s šahom, in mikado, igra s paličicami. Go velja za najstarejšo ohranjeno miselno igro na svetu. Prve sledi so našli v antični Kitajski, trenutna oblika je nastala na Japonskem v 15. stoletju.

Ljubljana.
Družabna igra go.
Foto: Go zveza Slovenija

Go je abstraktna strateška miselna igra za dva igralca. Potrebna je igralna deska z vrisanimi diagonalnimi in navpičnimi polji ter igralne figure. Tem pravijo kamni in so v dveh različnih barvah, običajno v beli in črni.

Končni izid je odvisen izključno od znanja in sposobnosti igralcev, ne pa od kakršnegakoli naključja kot pri kartah. Cilj je z grožnjo zavzetja nasprotnikovih kamnov obkrožiti kar se da veliko teritorija. Zmaga igralec, katerega vsota teritorija in ujetih kamnov je višja. Na videz preprosta igra, osnovnih pravil se je tudi otrok sposoben naučiti v uri, pa kmalu postane zelo zapletena z neizmernimi možnostmi različnih razpletov.

Po splošnih ocenah naj bi igra nastala na Kitajskem pred več kot 3000 leti. Njeno rojstvo je zavito v skrivnost in mite, zagotovo pa so go prek kitajskih meja zanesli budistični menihi. Najprej na korejski polotok in pozneje, v petem stoletju po Kristusu, tudi na Japonsko. Veščino goja so v starejši dobi razumeli kot umetnost, skupaj s kaligrafijo, slikarstvom in poezijo je bila del štirih umetnosti, katerih znanje so pričakovali od vsakega spodobno izobraženega človeka.

Go ima glavno vlogo v vzhodni Aziji, razširjen pa je po vsem svetu. Tudi v Sloveniji obstaja zveza za go, ki vključuje tri klube. Mednarodna zveza ima sedež v Toku, predsednik je Kitajec Zhenming Chang, prireja pa tudi tekmovanja na čelu s svetovnimi prvenstvi. Oktobra lani je Gregor Butala že sedmič postal slovenski prvak.

Mikado nima take strukture in mednarodnega pomena kot go. To je stara japonska igra, pravzaprav spretnost, temelječa na potrpežljivosti. Igra se z 41 barvnimi lesenimi paličicami, njihovo vrednost določajo barve na njih.

Igralci jih po začetnem metu snopiča začno pobirati po vrsti v smeri urinega kazalca, pri dvigu ene paličice pa ne smejo premakniti ostalih. Ko se to zgodi, je na vrsti naslednji igralec. Zmaga tisti, ki ima največjo vsoto, določeno z barvnimi kombinacijami paličic.

jz/zzb
© STA, 2021