Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

43 dni do OI - Igralni avtomat pachinko

Ljubljana, 10. junija - Velika večina iger na srečo je na Japonskem še vedno prepovedana, vseeno pa je dežela vzhajajočega sonca dom največjega števila dovoljenih igralnih avtomatov na srečo. Svojevrsten paradoks, pri čemer se zdijo primerjave med igralnim avtomatom pachinko in celotno igralniško industrijo v njeni meki - v Las Vegasu v ZDA - naravnost smešne.

Nemčija, Frankfurt.
Igre na srečo, igralni avtomat, casino, zasvojenost.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA

Po podatkih iz leta 2018 japonska industrija igralnih avtomatov pachinko ustvari 30-krat več denarja kot celotna igralna industrija v nevadski puščavi.

Japonci vsako leto po podatkih, ki jih je zbrala medijska hiša Independent, zapravijo okoli 200 milijard dolarjev na avtomatih pachinka, oziroma posebnega vertikalnega fliperja, sodeč po zelo grobem prevodu, ki ga Japonci ne marajo preveč. Za njih igra predstavlja preživljanje prostega časa, nenazadnje vsak Japonec vsaj enkrat na teden obišče salon pachinka.

V primerjavi z nekaterimi drugimi panogami pachinko za japonsko ekonomijo ustvarja velikanske prihodke. Domača avtomobilska industrija ustvari denimo za polovico manj prihodkov, donosnost salonov pa je primerljiva kar celotnemu novozelandskemu bruto domačemu proizvodu (206,9 milijard dolarjev, po podatkih Svetovne banke leta 2019).

Na Japonskem lahko tako rekoč na vsakemu koraku "srečate" in predvsem slišite salon z bobnečimi pachinko avtomati. Teh je po zadnjih podatkih v deželi organizatorici olimpijskih iger še okoli 9400. V veliki večini teh salonov strežejo tudi hrano, pijačo, prigrizke ...

Pachinko je sicer vrsta navpičnega avtomata, v katerega igralec z ročico potiska železne kroglice (precej manjše kot pri običajnem fliperju). Najbolj običajen primer je nakup 125 kroglic za 500 japonskih jenov (okoli 3,75 evra). Nato ob potiskanju kroglic v navpično polje sledi boj za ujemanje simbolov, ko kroglice zadenejo osrednji boben. Nato pa v oglušujočih salonih iz avtomata letijo kroglice, odvisno od uspešnosti igralca.

In kako so se ustvarjalci pachinka zaobšli zakone iger na srečo na Japonskem? Po koncu igre namreč igralec pridobljene kroglice unovči pri prodajalcu in dobi kupon z določeno vrednostjo. In če nato ta kupon zamenja v drugi stavbi čez cesto, znesek po veljavnem zakonu ni pridobljen v igri na srečo.

In če se morda sprašujete, po čem je pachinko dobil ime? Gre za izpeljanko iz "pachi pachi" ali onomatopoijo zvokov, ki so jih v 30 letih prejšnjega stoletja oddajali igralni avtomati. V 40 letih pa je bilo na Japonskem precej tišje, saj je vse avtomate zasegla vojska, ki je potrebovala jeklo in ostale materiale za potrebe druge svetovne vojne. Pachinko avtomati so nato že po vojni ob koncu 40 let znova doživeli eksponentno rast.

alz/zzb
© STA, 2021