V veljavo zakonodaja o evropskem mehanizmu za okrevanje

V mehanizmu za okrevanje in odpornost je za 312,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev in za 360 milijard evrov posojil. Slovenija bo lahko črpala do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.

V Bruslju članice pozivajo, naj načrte dobro pripravijo. Poudarjajo, da mora biti v načrtih pravo ravnotežje med reformami in naložbami. Prve načrte pričakujejo v začetku marca, večino pa proti koncu roka, torej proti koncu aprila.

Članice bodo lahko s temi sredstvi financirale ukrepe, izvedene od februarja lani do avgusta 2026, torej tudi retroaktivno. Obroki bodo izplačani na podlagi izpolnjenih kvalitativnih mejnikov in kvantitativnih ciljev, ki morajo biti zato vnaprej čim bolje opredeljeni in čim konkretnejši, opozarjajo v Bruslju.

V komisiji izpostavljajo, da je temeljni namen pospešiti okrevanje po pandemiji, okrepiti odpornost, zmanjšati gospodarske in socialne razlike med članicami ter prispevati k zelenemu in digitalnemu prehodu ob upoštevanju rednih letnih evropskih proračunskih, gospodarskih in naložbenih priporočil.

37 odstotkov sredstev morajo nameniti za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev, petino pa za ukrepe, ki prispevajo k izpolnjevanju digitalnih ciljev. Upoštevati je treba tudi načelo, da noben ukrep ne sme bistveno škodovati okolju.

Ko država komisiji pošlje končni nacionalni načrt, ima ta dva meseca časa, da ga oceni. Nato ga v mesecu dni potrdi Svet s kvalificirano večino. Ko je načrt odobren, lahko država prosi za do 13 odstotkov predfinanciranja. Pričakuje se, da bodo prvi načrti potrjeni spomladi.

Pogoj, da bodo države lahko dobile denar, pa je tudi ratifikacija še enega ključnega dela zakonodaje - sklepa o lastnih virih, ki bo komisiji omogočil zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja.

Doslej so sklep o lastnih virih ratificirali Ciper, Hrvaška, Slovenija, Portugalska, Francija in Bolgarija. V Bruslju neuradno pričakujejo, da bo ratifikacijski postopek v vseh članicah končan v drugem četrtletju tega leta.

Od Slovenije komisija po neuradnih informacijah pričakuje še precej dopolnitev osnutka načrta, na primer jasnejšo opredelitev in utemeljitev ukrepov. V Bruslju naj bi Sloveniji tudi svetovali, naj ne hiti s posredovanjem načrta.

V slovenskem osnutku po neuradnih informacijah za zdaj še niso dovolj upoštevali rednih letnih evropskih proračunskih priporočil, ki so v primeru Slovenije že leta osredotočena na reformiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe.

Prav tako v slovenskem osnutku neuradno še nista upoštevana temeljna cilja, da je treba 37 odstotkov sredstev nameniti za uresničevanje zelenih ciljev, 20 odstotkov pa za uresničevanje digitalnih ciljev, niti splošno načelo, da noben ukrep ne sme povzročati bistvene škode okolju.