Ameriški kongres potrjuje Bidnovo zmago, demokratom se obeta prevzem večine v senatu

pripravila Robi Poredoš in Maja Cerkovnik

Washington, 6. januarja - Ameriški kongres danes uradno potrjuje rezultate predsedniških volitev, na katerih je slavil demokrat Joseph Biden. Pričakovati je, da bo zavrnil ugovore na izide volitev in za zmagovalca razglasil Bidna. Po senatnih volitvah v Georgii pa se demokratom nasmiha prevzem večine v senatu, saj naj bi oba sedeža osvojila njihova kandidata.

ZDA.
Zgradba ameriškega kongresa.
Foto: Xinhua/STA
Arhiv Xinhua/STA

Volilne izide predsedniških volitev novembra lani, na katerih je Biden premagal dosedanjega predsednika Donalda Trumpa, so sredi decembra potrdili elektorji. Danes sta se v skladu z ameriško ustavo na skupnem zasedanju sestala oba domova kongresa, ki bosta preštela elektorske glasove in razglasila zmagovalca.

O ugovoru na rezultate volitev bosta morala ločeno glasovati oba domova kongresa, ki ga bosta po pričakovanjih zavrnila. Za spremembo izidov bi namreč republikanci potrebovali večino glasov v obeh domovih kongresa. Demokratska večina v predstavniškem domu bo ugovore zavrnila, proti temu pa se je doslej izreklo tudi več kot dovolj republikancev v senatu.

Zasedanju predseduje podpredsednik ZDA, republikanec Mike Pence, ki je tik pred začetkom zasedanja sporočil, da ne bo posredoval, da bi Bidnu preprečil zmago. "Moja prisega za podporo in obrambo ustave mi ne daje enostranskih pooblastil za odločanje o tem, katere elektorske glasove se lahko upošteva in katere ne," je sporočil Pence v tri strani dolgem pismu kongresu. S tem se je zoperstavil Trumpu, ki še vedno ne priznava rezultatov volitev in mu je naročil, naj "naredi, kar je treba in ustavi krajo".

Več republikancev v predstavniškem domu in senatu je sicer napovedalo, da bodo ugovarjali izidu. 11 republikanskih senatorjev je nedavno v izjavi zatrdilo, da so "obtožbe o prevarah in nepravilnostih na volitvah leta 2020 presegle vse v naših življenjih". Pri tem jih je podprl tudi Trump. Zvezni kongres sicer nima nobenih ustavnih pooblastil za spreminjanje izida volitev, ki so stvar zveznih držav.

Trump je danes pred Belo hišo nagovoril nekaj tisoč svojih podpornikov in tik pred neizogibno potrditvijo poraza v kongresu vztrajal, da je 3. novembra zmagal na volitvah. Pritožbam o volilnih prevarah na predsedniških volitvah je v nagovoru dodal pritožbe o volilnih prevarah med drugim krogom senatnih volitev v Georgii.

Te so se, kot vse kaže, končale z dvema demokratskima zmagama. Ameriški mediji so po torkovih volitvah drugega kroga v zvezni senat v Georgii na podlagi izidov namreč že razglasili demokrata Raphaela Warnocka za zmagovalca tekme proti republikanski senatorki Kelly Loeffler. Vse kaže, da je na poti do zmage tudi drugi demokrat John Ossoff v tekmi proti republikancu Davidu Perdueju. Tako Warnock kot Ossoff sta že razglasila zmago.

Po nekaj več kot 98 odstotkih preštetih glasov ima Warnock skoraj 55.000 glasov podpore več kot Loefflerjeva. Niso še prešteli glasovnic po pošti, za katere sicer predvidevajo, da bodo v korist demokratov. Po dolgi noči menjav v vodstvu med samim štetjem glasov je tudi Ossoff sedaj v prednosti pred Perduejem, in sicer za več kot 17.500 glasov.

Njegova prednost naj bi še naraščala. Republikanski volilni uradniki Georgie menijo, da bo višja od 0,5 odstotka, tako da verjetno ne bo potrebno niti avtomatično vnovično štetje glasovnic. Perdue in Loefflerjeva lahko sicer skušata zavreti postopek z vlaganjem tožb, ki pa jih čaka podobna usoda kot 60 tožb Trumpovih odvetnikov proti zmagi Bidna.

Republikanci bi ohranili večino že z enim osvojenim sedežem v Georgii. Predvolilne analize so omenjale to kot največjo verjetnost z zmago Perdueja proti Ossoffu. Georgia je še vedno republikanska država in Biden je prvi demokrat, ki je tam zmagal na predsedniških volitvah po treh desetletjih, zato se je zdel izid dva proti nič za demokrate nedosegljiv cilj.

Če bodo demokrati v Georgii dobili oba sedeža, bo vsaki strani pripadlo 50 senatnih mest. V tem primeru odločilni glas večine prispeva podpredsednik ZDA; od 20. januarja, ko bo Biden prisegel na položaj, bo to podpredsednica Kamala Harris.

Če bodo demokrati prevzeli večino v senatu, bodo imeli prihodnji dve leti nadzor nad obema domovoma kongresa. To pomeni, da bo Biden kot predsednik precej lažje uresničeval svoje prednostne naloge, saj ga pri tem ne bodo sistematično ovirali republikanci. Ti bodo v senatu sicer lahko še vedno sprožali obstrukcije in vedno se najde kakšen konservativen demokrat, ki jim bo pritegnil. A Biden bo lahko udobneje imenoval člane vlade, sodnike in veleposlanike.

Biden je vse verjetnejši demokratski prevzem večine v senatu pozdravil. "Čas je, da obrnemo stran. Američani zahtevajo ukrepanje in enotnost. Bolj kot kadarkoli sem optimističen, da lahko dosežemo oboje," je izpostavil.

Na izid volitev v Georgii se je morda nekoliko presenetljivo navdušeno odzval Wall Street, saj se je indeks Dow Jones potem, ko je postalo jasno, da se obeta demokratska večina, zvišal za več kot 500 točk. Vlagatelji se osredotočajo na pričakovanja dodatnih proračunskih stimulacij za ekonomijo in posameznike, obenem pa se zavedajo, da tesna demokratska večina ne omogoča prevelikih posegov levice v finančne trge.

mc/mlj
© STA, 2021