Matjaž Juhart za STA: Znakovni jezik ni zgolj pripomoček
Ljubljana, 2. januarja - Gluhi si želijo, da bi bile njihove sanje in inspiracije enakovredne ter enako dosegljive, kot so želje slišečih. Med največjimi ovirami je komunikacija.
Ljubljana.
Znakovni jezik.
Foto: Anže Malovrh/STA
Arhiv STA
Matjaž Juhart iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je poudaril, da se gluhi ne izobražujejo v svojem maternem jeziku. Za njih je namreč materni jezik slovenski znakovni jezik in ne slovenščina. Ker se gluhi ne učijo v svojem jeziku niti o svojem jeziku, so njihove kompetence nižje.
Znakovni jezik se pogosto prepoznava le kot pripomoček in ne kot jezik. Zato si prizadevajo, da bi se ga vpisalo v ustavo, je povedal Juhart.
Gluhi pogosto ne delajo na delovnih mestih za katere se izobrazijo, saj delodajalce skrbi predvsem komunikacija. Šibek socialno-ekonomski položaj pa še poglablja dejstvo, da se gluhi družijo z gluhimi.