Uporabniško ime
Geslo

Še nimate uporabniškega imena in gesla?
Registrirajte se.

Pomoč

Knez za STA: Če hočeš imeti šibko ustavno sodišče, ga preobremeniš

pogovarjala se je Mojca Zorko

Ljubljana, 23. decembra - Epidemija covida-19 je zaznamovala tudi delo ustavnega sodišča, med drugim so dobili več kot 130 pobud za presojo predpisov, vezanih nanjo. A tudi na drugih področjih delo ni zastalo. Ob tem predsednik sodišča Rajko Knez v pogovoru za STA svari pred dodatnimi obremenitvami ustavnega sodišča, saj bi ga to lahko ošibilo.

Ljubljana.
Predsednik Ustavnega sodišča RS Rajko Knez.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Arhiv STA

Pobude, vezane na epidemijo covida-19, Knez deli na dva sklopa: v prvem so tiste, vezane na svobodo gibanja, drugi pa je povezan z ekonomskimi vprašanji.

Do pred nekaj dnevi je ustavno sodišče prejelo več kot 130 pobud, ki zadevajo protikoronske odloke, zakon o nalezljivih boleznih ter interventne zakone. "Covidne zadeve smo opredelili kot absolutno prednostne. Doslej smo odločili o nekaj več kot 100 zadevah," je v pogovoru za STA ob današnjem dnevu ustavnosti navedel Knez.

Pobude so "očistili vprašanj, ki jih ne štejejo za pomembna ustavnopravna vprašanja", glede ostalih pa so na eni od zadnjih sej sklenili, da jih čim prej naslovijo in pripravijo "odločbe, ki bodo dale neke smernice oziroma bodo povedale, kako ustavno sodišče gleda na dosedanje ukrepe".

Pri dosedanjih odločitvah je po njegovem mnenju večina sodnikov "sprejela bolj zadržano stališče, saj se do ukrepov, ki naj bi imeli strokovno podlago, težje opredelimo". "Ko vidimo, da prekomerno zarežejo v človekove pravice, pa moramo odreagirati, po potrebi tudi z začasnim zadržanjem ukrepa," je izpostavil.

Tako so aprila ob odločanju o omejitvi gibanja med občinami vladi naložili, naj tedensko preverja strokovno upravičenost ukrepa. "Dlje kot ukrep traja, bolj je invaziven," je izpostavil.

To sicer pomeni, da se lahko odloki hitro spreminjajo, še preden utegne ustavno sodišče o njih odločiti. A se hkrati lahko ukrepi ponavljajo. Zato so se odločili, da bodo vprašanja, ki so splošno pomembna, obravnavali kljub temu, da morda odloki ne veljajo več.

Knez sicer verjame, da je vsaki vladi v današnjih okoliščinah težko sprejemati ukrepe, še posebej, ker mora gledati naprej in predvidevati dogajanje. "V tem pogledu je naše navodilo 'preverjajte ukrepe' potrebno. Ni pa zgolj nek formalizem, da se odločitve o ukrepih tudi ustrezno objavi. To zahteva ustava in je v službi predvidljivosti pravnega reda," je dejal ob nedavni odmevni odločbi, ki je razkrila, da vlada ni primerno objavljala sklepov o podaljševanju odlokov.

"Različni kanali komuniciranja ne morejo nadomestiti pravila, da je treba splošne akte objaviti v uradnem listu. Nismo želeli biti grobi, morali pa smo sporočiti, da se v drugem valu ukrepi ne objavljajo, kot bi se morali," je izpostavil.

Zaradi narave odlokov so tudi tako hitro reagirali in odločbo objavili v uradnem listu, še preden je bilo izdelano ločeno mnenje enega od sodnikov, ki je to tudi javno problematiziral. A Knez pojasnjuje, da to omogoča poslovnik sodišča, da ni bilo prvič in da se večina lahko tako odloči predvsem pri začasnih zadržanjih, ko se velikokrat mudi. Tudi v tem primeru je bilo čimprejšnje sporočilo na mestu, dodaja. Ob tem je opomnil, da v tujini marsikje ločenih mnenj v primeru začasnih zadržanj sploh ni in se pridržijo za končno odločitev.

Poleg velikega pripada covidnih zadev je ustavno sodišče odločalo letos tudi o kar 11 začasnih zadržanjih. "To ni nizka številka," je spomnil Knez in dodal, da so imeli letos neobičajno veliko število izrednih sej.

Opozarja na preobremenjenost sodišča in svari pred idejami o spremembah zakonodaje, po katerih bi moralo ustavno sodišče odločati tudi o vseh zadevah, kjer pravni interes ne obstaja več. Pravni interes je namreč filter pripada zadev. "In bolj široko kot puščamo vrata tu odprta, o več zadevah bo moralo presojati ustavno sodišče, ki je že zdaj preobremenjeno. Zakonodajalec mora na to paziti, saj če želite imeti šibko ustavno sodišče, ga preobremenite."

Široko je vrata odprla tudi sprememba zakona o referendumu, ki daje možnost ustavne zahteve vsakemu volivcu. "To je nekaj izrednega in ob ta člen bomo gotovo trčili, ko bomo presojali ustavnost zakona o investicijah v Slovenski vojski, ker je DZ zakonodajni referendum razglasil za nedopusten," navaja Knez.

Po drugi strani pa že 17 odločb ustavnega sodišča ostaja neuresničenih. Tudi tista o neustavnosti dela volilne zakonodaje. O tem, kaj to pomeni za naslednje volitve, še posebej, če pred njimi odločba sploh ne bo uresničena, se Knez sicer ne sme izrekati vnaprej, saj bo bržkone rezultat volitev pristal na mizi ustavnih sodnikov. "Volitve so predvidene z ustavnimi roki, pomembno je načelo periodičnosti in zagotovo bomo trčili ob to. Vprašanje legitimnosti volitev bo gotovo potencirano, zato neuresničitev te odločbe v tem pogledu tudi ni enaka ostalim," je izpostavil.

Ob tem pa je ocenil, da so dali zakonodajalcu tako dovolj časa kot dovolj manevrskega prostora, da neustavnost odpravi "oziroma drugače po lastni presoji reagira".

Sicer pa ustavno sodišče še vedno čaka, da se jim namesto sodnice Dunje Jadek Pensa, ki ji je mandat potekel, pridruži nov član. Postopek imenovanja novega ustavnega sodnika je bil v DZ že dvakrat neuspešen, a Knez pravi, da je vprašanje uspeha ali neuspeha zgolj to, koliko nek izvoljeni sodnik potem doprinese k delu ustavnega sodišča.

Opozarja, da sodniki ne odločajo politično, ampak po pravu. Tudi če ima njihova odločitev politične implikacije, zato to ne sme pomeniti iskanja sodnikov zgolj po določeni politični pripadnosti.

"Raje bi videl, da se stoji za predlogom kandidata, pri katerem je strokovnost daleč v ospredju, vključno z veščinami, ki jih mora imeti - na primer veščino sojenja, poznavanje interakcije med ustavo in zakoni ... Pomembna pa je tudi celostna, osebnostna ocena kandidata," je naštel.

"Če bo sito zgolj politična pripadnost, bo v ozadju ostal marsikateri kandidat, ki bi bil morda zelo dober ustavni sodnik, pa ne želi skozi tak izbirni postopek," je dodal in opozoril, da lahko v tem postopku marsikoga "potegne tudi v vrtinec, v katerem se ga poskuša očrniti".

Pri vprašanju o vlogi evropskih institucij pri zagotavljanju spoštovanja vladavine prava Knez pravi, da je "v primeru, ko v nacionalnem sistemu nekaj zaškripa, ko vladavina prava ni spoštovana, pogled od zunaj lahko bolj objektiven". "Ne nujno, ne govorim o slepem zaupanju - ob to bomo trčili ob poročilu glede ravnanja Banke Slovenije in posegu v arhive ECB - a objektivnost takega pogleda je treba imeti pred očmi. In na kritiko določene institucije, še posebej, če je ta del sistema, ki mu pripadamo, moramo nekaj dati," meni.

Ob skorajšnjem koncu leta si Knez želi čim bolje argumentiranih odločb in še naprej takega odnosa kolektiva, kot ga je ta pokazal v letošnjem izjemnem letu, za kar se mu tudi zahvaljuje.

moz/tz
© STA, 2020