Leto boja proti novemu virusu

pripravila Nadja Podobnik

Ljubljana, 22. decembra - Leto, ki se izteka, je zaznamoval boj proti novemu koronavirusu. Mineva že deseti mesec od prvega potrjenega primera v državi, razmere pa so po uspešnem zatrtju prvega vala epidemije v drugem valu precej zahtevnejše. Umrlo je več kot 2400 ljudi, z novim virusom pa se je potrjeno okužilo preko 106.000 prebivalcev. STA objavlja kronologijo dogajanja.

Ljubljana.
Zaradi epidemije so ulice v prestolnici te dni skoraj prazne.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Arhiv STA

4. marec - V Sloveniji so potrdili prvi primer okužbe z novim koronavirusom.

6. marec - Vlada je prepovedala vse obiske v bolnišnicah in domovih za starejše.

7. marec - Prepovedali so javne prireditve v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi. V državi je bilo potrjenih skupaj 12 okužb.

10. marec - Vlada je prepovedala zbiranje na javnih prireditvah v zaprtih prostorih za več kot sto ljudi ter pristajanje letal z ogroženih območij.

11. marec - Slovenija je uvedla nadzor na meji z Italijo; vstop iz Italije je dovolila le na šestih nadzornih točkah pod posebnimi pogoji. Prekinili so izvajanje nenujnih preventivnih zdravstvenih storitev.

12. marec - Slovenija je razglasila epidemijo novega koronavirusa, skupaj je bilo takrat v državi potrjenih blizu sto okužb. Zaprli so vrtce in šole, šolanje je steklo na daljavo. Vrata so zaprle nenujne prodajalne, lokali, kulturne ustanove, knjižnice. Prepovedan je bil letalski potniški promet in javni prevoz potnikov, razen s taksiji. Odpovedali so vsa športna tekmovanja. Mejo z Italijo so zaprli za tovorni in potniški promet z nekaj izjemami.

14. marec - 14. Covid-19 je v Sloveniji terjal prvo smrtno žrtev.

18. marec - Slovenija je zaprla 27 maloobmejnih prehodov s Hrvaško, na cestnih povezavah z Italijo so delovale le štiri kontrolne točke. Številna proizvodna podjetja so začasno ustavila delo.

20. marec - Veljati je začela prepoved zbiranja in gibanja na javnih površinah z nekaj izjemami.

29. marec - Začel je veljati paket interventne zakonodaje za pomoč gospodarstvu, ki jo je vlada pripravila v prvem odzivu na epidemijo. Med drugim je prinesel subvencioniranje čakanja na delo ter možnost odloga odplačevanja posojil za leto dni.

30. marec - Veljati je začel odlok o prepovedi gibanja zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča z nekaj izjemami.

11. april - Veljati je začel prvi protikoronski zakon za pomoč državljanom in gospodarstvu z ukrepi, vrednimi tri milijarde evrov. Med drugim je predvidel ugodnejše pogoje za subvencioniranje čakanja na delo, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene ter solidarnostni dodatek za upokojence in študente. Ob znakih umirjanja epidemije so znova dovolili izvajanje nenujnih ambulantnih specialističnih dejavnosti.

18. april - Pod določenimi pogoji so znova dovolili vzdrževalna in sezonska dela na zasebnih zemljiščih zunaj občine prebivanja. V občini bivališča pa so dovolili nekatere športno-rekreacijske dejavnosti. 20. 4. so se znova odprle nekatere trgovine in servisne delavnice, 25. 4. pa tudi storitve zavarovalniškega posredovanja.

30. april - Natanko en mesec po uveljavitvi prepovedi so sprostili gibanje med občinami. Znova so dovolili tudi obiske oskrbovancev v domovih za starejše. Dan prej so vrata lahko odprle kulturne ustanove in knjižnice.

1. maj - Veljati je začel drugi protikoronski zakon, je ki med drugim prinesel državna jamstva za likvidnostna posojila podjetij v višini dveh milijard evrov. Po nekaj zapletih z izvedbeno uredbo je jamstvena shema v praksi zaživela sredi julija. Veljati so začeli tudi popravki prvega protikoronskega zakona, ki so omilili pogoje za subvencioniranje čakanja na delo ter za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka in razširili krog upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka.

4. maj - Po več tednih so dovolili strežbo na terasah in vrtovih gostinskih lokalov, odprle so se cerkve ter določene neživilske trgovine, frizerski saloni ipd. 9. 5. so znova dovolili še vse zdravstvene in zobozdravstvene storitve.

11. maj - Po osmih tednih je znova stekel javni potniški promet, mednarodni potniški promet je bil še naprej prepovedan. 12. 5. so sprostili še mednarodni letalski potniški promet, 15. 5. pa ukinili obvezno karanteno za državljane Slovenije in EU ob prihodu v Slovenijo.

18. maj - Znova so se odprli vrtci, v šole so se vrnili učenci prve triade osnovnih šol in maturanti. Oblikovati so morali manjše skupine in slediti epidemiološkim navodilom. Vrata so odprle vse trgovine in nastanitvene kapacitete do 30 sob, gostinci so spet lahko postregli tudi v notranjih prostorih.

18. maj - Vlada je oblikovala rdeči, rumeni in zeleni seznam držav glede na epidemiološko varnost. Hrvaško je kot edino uvrstila na zeleni seznam držav, iz katerih je bilo v Slovenijo mogoče vstopiti brez karantene ob vstopu.

23. maj - Sprostila se je večina športnih aktivnosti.

25. maj - V šole so se vrnili še devetošolci, domovi za starejše in drugi socialnovarstveni zavodi so lahko začeli sprejemati nove oskrbovance.

26. maj - Veljati je začel nov odlok, ki je za državljane EU in tretjih držav predvidel 14-dnevno karanteno po vstopu v Slovenijo, razen za prebivalce držav s seznama za prost vstop.

31. maj - V Sloveniji se je po 80 dneh uradno končala epidemija covida-19. Število aktivno okuženih v državi je padlo pod deset.

1. junij - Veljati je začel tretji protikoronski zakon, vreden milijardo evrov. Glavni ukrepi so subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo, turistični boni za vse prebivalce za slovenske turistične namestitve ter odprava ovir pri izvedbi pomembnih investicij.

1. junij - V šolo so se vrnili učenci 4. in 5. razredov, oddelkov v osnovnih šolah in vrtcih niso več delili na manjše. Dovolili so javne prireditve z do 200 osebami, odprtje vseh hotelov, fitnesov in bazenov. Zaprte so ostale diskoteke in nočni klubi. 3. 6. so se v šole vrnili še učenci zadnje triade OŠ, medtem ko so dijaki 1., 2. in 3. letnikov šolsko leto sklenili na daljavo.

15. junij - Znova so dovolili javno zbiranje do 500 oseb in gledalce na športnih prireditvah. Na meji z Italijo so odpravili omejitve, uvedene 12. 3. Že 13. 6. so znova dovolili mednarodni cestni in železniški potniški promet.

19. junij - Zaživeli so turistični boni. Finančna uprava je prebivalcem Slovenije nakazala dobroimetje, ki ga lahko izkoristijo za dopustovanje v domači državi - polnoletnim 200 evrov, mladoletnim pa 50 evrov.

9. julij - Veljati je začela prepoved zbiranja več kot 10 ljudi, zbiranje do 50 oseb so dovolili le ob evidenci udeležencev. Dovoljene so bile sicer maše in športni dogodki z do 500 udeleženci.

11. julij - Veljati je začel četrti protikoronski zakon v vrednosti 370 milijonov evrov, ki je predvidel mobilno aplikacijo za sledenje okužbam z novim koronavirusom. Podaljšal je subvencioniranje čakanja na delo ter določil, da država krije nadomestila plač za delavce v karanteni.

18. julij - Umrl je bolnik s covidom-19, prvi po 31. 5. Skupno število umrlih za to boleznijo v državi se je povzpelo na 112. Število novookuženih in hospitaliziranih je bilo poleti nizko in stabilno, večinoma je šlo za vnose okužb iz tujine.

21. julij - Voditelji članic EU so dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji. Slovenija lahko računa na 10,5 milijarde evrov iz svežnja, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

23. julij - Vlada je sprejela nov državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oz. pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh, dopolnjen s spremembami na podlagi izkušenj v epidemiji covida-19. Odpravila je določitev minimalnega obratovalnega časa prodajaln z živili in prepoved obratovanja trgovin ob nedeljah.

25. avgust - Zaradi občutnega poslabšanja epidemioloških razmer na Hrvaškem in ob dejstvu, da je bilo precej okužb uvoženih od tam, je vlada uvedla karanteno za povratnike iz te države.

1. september - Šolsko leto se je za vse učence začelo v šolah, a ob upoštevanju epidemioloških ukrepov.

2. september - Zabeležili so skok okužb - 55 novih primerov, aktivnih primerov je bilo koli 500. Sledilo je hitro naraščanje števila okužb, ki se je oktobra še pospešil. Okužbe so se začele širiti tudi po domovih za starejše in vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zaradi naraščanja števila okužb je vlada 4. 9. odredila obvezno uporabo zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih ter obvezno razkuževanje rok.

13. september - Vlada je obdobje karantene ob vstopu iz epidemiološko nevarnih držav v Slovenijo skrajšala s 14 na 10 dni.

19. september - Znova so uvedli obvezno nošenje mask na odprtih javnih prostorih, kjer se zbira veliko ljudi, npr. tržnicah. Ob vstopu v delovne prostore je treba meriti temperaturo, čas obratovanja gostinskih lokalov so omejili od 6. do 22. ure.

9. oktober - Po novih rekordnih številkah odkritih okužb z novim koronavirusom so v veljavo stopili dodatni ukrepi za zajezitev širjenja virusa. Zbiranje je vlada omejila na največ 10 ljudi, prireditve z udeležbo do 500 ljudi so bile dovoljene le v primeru pozitivnega mnenja NIJZ in brez zakusk. Omejili so strežbo v lokalih in število kupcev v trgovinah.

16. oktober - Potem ko je dan prej skupno število potrjenih primerov okužb v Sloveniji preseglo 10.000, je vlada za "rdeče" statistične regije uvedla še strožje ukrepe, med njimi obvezno nošenje mask tudi na prostem, prepoved vsakršnega zbiranja več kot 10 oseb, omejitev prehajanja med regijami ter omejitev storitvenih dejavnosti in nekaterih športnih aktivnosti. Gostinski lokali in fitnesi so se v teh regijah zaprli.

19. oktober - Vlada je znova razglasila epidemijo, sprva za 30 dni. Aktiviran je bil državni načrt zaščite in reševanja. Za učence predmetne stopnje in srednješolce je pouk znova stekel na daljavo. V bolnišnicah so zdravili več kot 300 bolnikov s covidom -19, od tega jih je 56 potrebovalo intenzivno zdravljenje. Skupno število umrlih s covidom-19 se je povzpelo na 192. Premier Janez Janša je ob tem zatrdil, da se je Slovenija dobro pripravila na drugi val epidemije ter zavrnil očitke, da država poleti ni ustrezno ravnala, da bi preprečila nove okužbe.

20. oktober - Začeli so veljati dodatni strogi ukrepi za zajezitev virusa, med drugim prepoved gibanja med 21. in 6. uro, omejitev druženja na največ šest ljudi in prepoved prehajanja tudi med regijami z manj okužbami.

24. oktober - Vlada je ugasnila večino dejavnosti v državi. Začasno so zaprli hotele, bazene, gostinske obrate, frizerske in kozmetične salone, kulturne ustanove itd. Med izjemami so bile trgovine z živili, lekarne, pošte ipd. Na rdečem seznamu je končala še zadnja, obalno-kraška statistična regija.

24. oktober - Veljati je začel peti protikoronski zakon. Z njim so podaljšali nekatere ukrepe, med njimi je do konca leta podaljšano subvencioniranje čakanja na delo na domu. Med novostmi so bili mesečni temeljni dohodek za samozaposlene, družbenike in kmete, pogoj je padec prihodkov v letu 2020 za 20 odstotkov, novi dodatki k plači za zaposlene v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, podaljšanje jamstvene sheme za likvidnostna posojila podjetij do polletja 2021.

26. oktober - Veljati so začele še strožje omejitve; vrtci delujejo omejeno in zagotavljajo varstvo le za otroke tistih staršev, ki morajo biti na delovnem mestu. Zaprli so dijaške in študentske domove in okrnili javni potniški promet.

27. oktober - Vlada je znova prepovedala prehajanje med občinami z nekaj izjemami. Dnevno število potrjenih okužb je doseglo rekordnih 2605 primerov. V bolnišnicah so zdravili 612 covidnih bolnikov, od tega 99 na intenzivnih oddelkih.

30. oktober - Vlada je znova dovolila opravljanje nekaterih storitev med drugim gradbena, vzdrževalna in montažna dela, pri katerih prihaja do minimalnega stika s potrošniki, servise za popravila tehničnega blaga, dimnikarske storitve in knjižnice.

2. november - Osnovnošolcem so za teden dni podaljšali jesenske počitnice. V srednjih šolah in fakultetah je pouk stekel na daljavo.

4. november - Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je prvič preseglo tisoč, od teh je bilo 161 na oddelkih za intenzivno nego, več kot dvakrat toliko kot v celotnem spomladanskem valu epidemije. Bolnišnice so pospešeno odpirale nove kapacitete za covidne bolnike, v domovih za starejše so imeli zaradi številnih okužb težave z zagotavljanjem rdečih in sivih con.

9. november - Po podaljšanih počitnicah je pouk za osnovnošolce stekel na daljavo, 26. 11. je ministrstvo za izobraževanje določilo le eno ocenjevalno obdobje za tekoče šolsko leto. Premier Janez Janša je kasneje dejal, da se je vlada za šolanje na daljavo v drugem valu epidemije odločila prepozno.

10. november - Število covidnih bolnikov na intenzivni negi je prvič preseglo 200, potrebovala sta jo 202 bolnika. Slovenija se je priključila skupnemu javnemu naročanju cepiv proti covidu-19, ki ga vodi Evropska komisija.

13. november - Vlada je zaradi težkih razmer v bolnišnicah in širjenja okužb po domovih za starejše prepovedala vsa zbiranja in praznovanja, razen družin in znotraj istega gospodinjstva.

16. november - Vlada je še za 30 dni podaljšala epidemijo. Ustavljen je bil ves javni potniški promet, zaprte vse nenujne trgovine, lastništvo nepremičnine ali plovila pa ni bilo več med izjemami za prehajanje meje brez karantene. 19. 11. je vlada ustavila roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih.

25. november - V bolnišnicah so zdravili rekordnih 1302 covidna bolnika, od tega rekordnih 215 na intenzivni negi. Zdravstvo se je znašlo na skrajnem robu zmogljivosti. Steklo je testiranje zaposlenih v zdravstvenih ustanovah in tudi že v nekaterih domovih za starejše s hitrimi antigenskimi testi.

28. november - Začel je veljati šesti protikoronski zakon, vreden milijardo evrov, ki je podjetjem ponudil delno kritje fiksnih stroškov, podaljšal subvencioniranje čakanja na delo ter preoblikoval jamstveno shemo, da bo kreditojemalcem dostopnejša. Drastično je zvišal kazni za organizatorje zbiranja ljudi na javnih krajih v času, ko je to zaradi epidemije prepovedano.

3. december - Vlada je sprejela strategijo sproščanja protikoronskih ukrepov. Kot glavna pogoja je opredelila sedemdnevno povprečje okuženih in število bolnikov v bolnišnicah. Sprejela je načrt cepljenja proti covidu-19, ki bo brezplačno in naj bi steklo 27. 12. Najprej bodo cepili v domovih za starejše ter zaposlene v zdravstvu. Veljavnost turističnih bonov so podaljšali do konca decembra 2021.

6. december - Veljati so začeli novi odloki o ukrepih za zajezitev epidemije covida-19, sicer brez vsebinskih sprememb. Odloke je morala na novo objaviti po ugotovitvi ustavnega sodišča, da sklepi o podaljševanju pouka na daljavo ne veljajo, saj niso bili pravilno objavljeni.

7. december - Umrlo je doslej rekordno število covidnih bolnikov v enem dnevu, kar 66. V bolnišnicah so zdravili 1304 covidne bolnike, od tega 193 na oddelkih za intenzivno terapijo. Vlada je iz osebnega prevzema blaga in hrane na prevzemnih mestih izvzela alkohol.

12. december - Vlada je določila, da za zaščito nosno-ustnega predela ne zadostujeta več zgolj ruta ali šal, ampak je obvezna zaščitna maska.

15. december - Do 23. 12. so po odločitvi vlade v omejenem obsegu sprostili javni potniški promet, odprli so se frizerski saloni, cvetličarne, avtopralnice in čistilnice. V regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko so z aktivirano aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom dovolili prehajati tudi meje občine.

15. december - Vlada je sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najranljivejšim skupinam prebivalstva - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost ukrepov je 550 milijonov evrov. Sprostili so še nekaj dejavnosti do 23. 12., v cerkvah so znova dovolili maše ob navzočnosti vernikov.

22. december - Začelo se je poskusno množično testiranje na novi koronavirus, najprej v mestnih občinah in nekaterih epidemiološko bolj obremenjenih mestih.

np/moz
© STA, 2020